##IMAGE-2237280##

Jutri se bodo v Termah Čatež začeli gozdarski študijski dnevi, na katerih bodo udeleženci - preko 120 se jih je prijavilo - razpravljali na temo »Bukovi gozdovi. Ekologija in gospodarjenje«. Dvodnevni posvet, ki ga bodo prvi večer popestrili še s prijetnim kulturnim dogodkom, bodo zaključili v četrtek s terensko ekskurzijo po gozdovih Orlice.

Vodja posveta prof. dr. Andrej Bončina pravi, da bi morala biti bukev simbol slovenstva. Bukev, pogosto imenovana tudi mati gozdov, je namreč skupaj s smreko najbolj pogosta drevesna vrsta v gozdovih Slovenije. Zavod za gozdove Slovenije ocenjuje njeno lesno zalogo na okvirno 100 milijonov kubičnih metrov lesa - pomembnega obnovljivega naravnega vira. To pomeni približno petindvajset odraslih dreves bukve na prebivalca Slovenije. Trendi nakazujejo, da se bo njen delež v prihodnosti znatno povečal. Od vseh gozdnih rastišč je kar sedem desetin potencialno bukovih gozdov. Bukev je bila v preteklih stoletjih zapostavljena in podcenjena drevesna vrsta, pogosto so bukove gozdove uničili, bukev pa skuhali v oglje. V zadnjih desetletjih pa se pomen bukve v gozdovih Slovenije zaradi višjega vrednotenja bukovine in krepitve sonaravnega ravnanja z gozdovi vse bolj povečuje.

Letošnja tema gozdarskih študijskih dni, ki jih tradicionalno organizira Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete, je zato »Bukovi gozdovi: ekologija in gospodarjenje. Posvetovanje bo simbolno potekalo na brežiškem gozdnogospodarskem območju, kjer je delež bukve v primerjavi s preostalo Slovenijo največji. 

Pomen bukovih gozdov je raznovrsten. »Če zaradi lažjega razumevanja izpostavimo samo dva, potem velja omeniti bukov les in bukove gozdove kot habitate živalskih in rastlinskih vrst, pojasnjuje dr. Bončina. Les ima raznovrstno uporabno vrednost - od kuriva do masivnega pohištva. Po drugi strani so obsežni bukovi gozdovi pomemben življenjski prostor številnih avtohtonih živalskih in rastlinskih vrst; mnoge vrste so vezane na bukov žir, tipična predstavnika sta navadni polh in pinoža. Znaten del bukovih gozdov je vključen v širša varstvena območja - območja Nature 2000.

Kot še dodaja dr. Bončina, je vprašanj in dilem o gospodarjenju z bukovimi gozdovi veliko; tradicija in izkušnje gospodarjenja z gozdovi pa kažejo, da je mogoče s sonaravnim gospodarjenjem hkrati vzgajati kakovosten les, varovati gozdne habitate in zagotavljati splošno-koristne učinke bukovih gozdov. Prispevki na posvetu bodo usmerjeni predvsem v boljše razumevanje strukture in funkcioniranja bukovih gozdnih ekosistemov ter v izboljšanje ravnanja z bukovimi gozdovi. Prispevke bodo predstavili strokovnjaki z Gozdarskega inštituta Slovenije, Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Šumarske fakultete Zagreb, Zavoda za gozdove Slovenije, Zavoda RS za varstvo narave, največ pa z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete.