Gostinstvo pred največjimi izzivi v zgodovini
Strogi ukrepi v času epidemije so nekatere gostince že pripeljali na rob obupa, saj vsi ne morejo poslovati tako, kot bi si želeli. Za nekatere pa je epidemija izziv, pred katerim ne bodo klonili. Sol na rano že več mesecev zaprtim gostincem je bila pretekli teden informacija, da gostinec lahko kljub koronskim omejitvam sklene pogodbo s podjetjem in izvaja storitve ponujanja hrane ter pijače za to podjetje, s katerim pač ustvari »varen mehurček«. Na nek način tako gostinski lokal postane menza za točno določeno podjetje. A večina gostincev tega sploh ni vedela. Čeprav tudi ljudje komaj čakajo odprtje lokalov, se bodo morda kmalu z žalostjo ustavili pred vrati »svoje gostilne«, kjer so leta in leta »kofetkali«, saj bodo ugotovili, da je lastnik zaradi krize v epidemiji moral zapreti lokal. Takšnih namreč ni malo. Preverili smo tudi, koliko natakarjev in kuharjev se je na Celjskem znašlo na zavodu za zaposlovanje. Številke niso nizke. (SIMONA ŠOLINIČ, JANJA INTIHAR)
V tiskani izdaji Novega tednika pišemo o konkretnih številkah kuharjev in natakarjev, ki so se znašli brez dela, objavljamo tudi dve zgodbi znanih celjskih gostincev in o tem, kako se soočata z epidemijo.
Tudi statistika razkriva, da so razmere kritične, saj je gostinska dejavnost zaprta že več kot pol leta. »Število brezposelnih se je od marca lani do danes povečalo za več kot 50 odstotkov. Zaskrbljujoče je, da nas zaposleni zapuščajo in odhajajo v panoge, kjer lahko normalno delajo. V tem času je več kot 3 tisoč gostinskih in nastanitvenih obratov za vedno zaprlo svoja vrata. Po podatkih naše ankete kar 15 odstotkov gostincev ne namerava več odpreti svojih vrat,« je pred dnevi ob ustanovitvi strokovnega sveta za gostinstvo opozoril predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS Blaž Cvar.
Podatkov, koliko gostinskih obratov je v minulem letu ugasnilo v celjski regiji in koliko ljudi je zaradi tega izgubilo službo, nam ni uspelo izvedeti. Številk nima niti vodja sekcije za gostinstvo pri celjski OZS Dejan Kolar, ki pravi, da prava kriza šele prihaja. »Nihče ne ve, kaj bo jeseni, še manj, kaj bo prihodnje leto. Tudi ko prepovedi obratovanja ne bo več, bo marsikdo od tistih gostincev, ki bodo pandemijo nekako preživeli, preprosto ugasnil. Ker ne bo imel denarja, da bi svoj lokal ponovno odprl. Dobavitelji ne bodo dajali surovin za pripravo hrane in pijačo na lepe oči oziroma ne bodo pristali na odlog plačila.« Kolarja, ki na Ljubečni vodi družinsko gostilno, tudi skrbi, kako bo s kadrom v gostinski dejavnosti. »Mnogi so si že našli službo drugje, večinoma v proizvodnih podjetjih. Razumem, da so šli, ljudje pač morajo delati, da lahko preživijo. Ne verjamem, da se bodo še kdaj vrnili v gostinstvo, in to bo še dodaten problem. Ko se bodo namreč gostilne spet lahko odprle, marsikje ne bodo mogli delati, ker preprosto ne bodo imeli s kom. Takšnih primerov je tudi na Celjskem veliko.«
Podrobnosti v tiskani izdaji Novega tednika
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
