Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Gnojevka bo na dnevnem redu občinskega sveta tudi jeseni


Besedilo in fotografije: M. Bezek-Jakše
8. 7. 2016, 13.30
Posodobljeno
09. 07. 2016 · 12:39
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

img_7090_1_1_000.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
img_7091_2_1_000.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
img_7100_6_1_000.jpg
Arhiv Dolenjskega lista

Črnomaljski svetniki so včeraj zasedali na 14. seji v tem mandatu in zadnji pred poletnimi počitnicami. Na dnevnem redu so imeli kar 22 točk. Precej časa so namenili odloku o javno-zasebnem partnerstvu za zagotavljanje prihrankov rabe energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti občine.

Svetniki so se strinjali, da v javno-zasebnem partnerstvu v občini obnovijo devet stavb, in sicer nekdanjo lekarno v Črnomlju, zdravstveno postajo v Vinici, črnomaljski grad, osnovne šole Dragatuš, Stari trg ob Kolpi, Milke Šobar-Nataše in Mirana Jarca, podružnično osnovno šolo Adlešiči ter stavbo nekdanjega Dijaškega doma. Naložba naj bi po ocenah veljala dobra dva milijona evrov, skoraj 660.000 evrov pa naj bi občina prejela nepovratnega evropskega denarja.

Precej časa je trajala tudi razprava o problematiki bioplinske in prašičje gnojevke. Pogosto se dogaja, da v Črnomlju in njegovi okolici smrdi, poglavitni problem pa je – kot je bilo slišati na seji – da se ne ve, od kod prihaja ta smrad: iz bioplinarne ali zaradi raztrosa gnojevke.

Črnomaljske svetnike tudi tudi, kakšna bo kakovost zemlje in vode, če se bo gnojenje z bioplinsko gnojevko nadaljevalo s takšno intenzivnostjo kot doslej. Iz Petrola so sicer zagotovili, da gre za kakovostno gnojilo, v kar pa svetniki niso bili povsem prepričani. Predvsem pa so bili zaskrbljeni, ker so v črnomaljski bioplinarni od lanskega aprila do letošnjega maja izdali skoraj 20.000 ton gnojevke, od tega pa so jo 77 odst. razlili po belokranjskih njivah, največ prav v črnomaljski občini. Zato so apelirali na Petrol, da čim več gnojevke odpeljejo iz Bele krajine, saj tudi večina surovin za proizvodnjo elektrike prihaja z drugih koncev Slovenije in ne iz Bele krajine.

Sicer pa s to temo še niso zaključili, ampak jo bodo nadaljevali jeseni, ko se bodo odzvali tudi vabilu Jožeta Starihe in obiskali njegovo prašičjo farmo na Lokvah.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.