Kje bo padla prva domina? Strokovnjaki s strahom pogledujejo proti Aziji
Strokovnjaki pričakujejo, da se bo energetska kriza najprej poglobila v Aziji, nato bodo sledili preostali deli sveta.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Indonezijske oblasti so zaradi težav z dobavo energentov v torek naznanile omejitve pri točenju goriva. Tako kot v Sloveniji pred dobrim tednom dni so se odločili za omejitev 50 litrov na vozilo. Slovenija je sicer v ponedeljek ukrep že preklicala, saj ta ni bil posledica pomanjkanja energentov v državi, ki naj bi jih bilo dovolj, temveč neuspešne oskrbe bencinskih servisov.
Drugače je v Indoneziji, kjer so podobno kot številne azijske države zaradi vojne na Bližnjem vzhodu v velikih težavah. Indonezijske oblasti so v svojih naporih po racionalizaciji zalog energentov poleg omejitve točenja uvedle še en ukrep, in sicer so javnim uslužbencem odredile, da morajo odslej vsak petek delati od doma. Obenem so močno omejili cene pogonskih goriv.
Čeprav ima Indonezija tudi nekaj svoje nafte, je neto uvoznica tega energenta. Oblasti medtem mirijo, da »indonezijsko gospodarstvo ostaja stabilno,« saj ima »močne temelje.« Tudi zaloge nafte naj bi bile zadostne, a številni strokovnjaki in analitiki v trenutni krizi z zaskrbljenostjo spremljajo predvsem dogajanje v Aziji ter čakajo, ali se bo podrla prva domina. Že pred Indonezijo so zaradi pomanjkanja energentov izredne razmere razglasili na Filipinih.
Velike potrebe, a malo alternativ
Kot je za francosko tiskovno agencijo AFP ocenil predsednik analitske družbe Kpler Jean Maynier, so azijske države pred vrati velike energetske krize, saj imajo ob strmem upadu števila pošiljk surove nafte na voljo malo alternativ.
»Menimo, da bo za zdaj Azija trpela najbolj,« je poudaril in pojasnil, da azijske države preprosto nimajo na voljo dovolj lastnih energetskih virov, s katerimi bi zapolnile vrzel. To velja tako za Kitajsko, ki sicer še vedno prejema pošiljke iranske nafte, kot za druge večje države, vključno z Indonezijo in Filipini. »Torej gre za resnično energetsko krizo,« je dejal ter dodal, da je situacija »zares slaba« in da, če se bo to nadaljevalo, »niso optimistični.«
Analitska družba Kpler s sedežem v Bruslju, ki za korporacije in družbe po svetu analizira podatke na področju svetovne trgovine ter ima v lasti tudi specializirano spletišče za sledenje ladjam MarineTraffic, velja za eno najboljših analitskih družb na tem področju na svetu.
Po njihovih podatkih je od začetka vojne na Bližnjem vzhodu do tega ponedeljka Hormuško ožino prečkalo le 196 ladij. Od teh je bilo 120 tankerjev za prevoz nafte in plina, večina pa jih je odplula proti vzhodu, kjer so trenutno za vsak sod pripravljeni plačati več.
Se bo kriza selila z vzhoda proti zahodu?
Po nekaterih podatkih bodo v jugovzhodno Azijo v sredo prispeli še zadnji naftni tankerji iz Perzijskega zaliva, pri čemer se Indonezija srečuje s pomanjkanjem 700.000 sodov na dan. Kot so prejšnji teden opozorili v finančni družbi J.P. Morgan, se bodo motnje v dobavi iz Azije postopno selile proti zahodu.
Aziji bo predvidoma sledila Afrika, kjer naj bi po oceni analitikov J.P. Morgan posledice močneje občutili že na začetku aprila. Do sredine aprila naj bi kriza močneje udarila tudi v Evropi, a bo tukaj »šok bolj v obliki višanja stroškov in tekme z Azijo kot golega pomanjkanja.«
Po Evropi naj bi kriza z večjo močjo udarila tudi v ZDA, kamor naj bi zaradi daljših poti zadnji tankerji, ki so že zapustili Perzijski zaliv, prispeli 15. aprila. Tudi Američani se zaradi okrepljene proizvodnje nafte na domačih tleh predvidoma vsaj kratkoročno ne bodo srečevali s pomanjkanjem, a bodo krizo toliko bolj občutili na denarnicah, pričakovati pa je tudi motnje na trgih rafiniranih naftnih derivatov, so še napovedali v družbi.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
