Shutterstock

V sodobnem svetu, kjer si življenja tako rekoč ne moremo več zamisliti brez nepregledne množice naprav, ki nam lajšajo vsakdanja opravila ter navsezadnje osvetljujejo, zračijo, grejejo ali hladijo naš dom, smo popolnoma odvisni od električne energije.

Nanjo smo se tako navadili, da je nekaj povsem samoumevnega, kot denimo pitna voda iz pipe. Luči gorijo, računalnik opravlja svoje delo, pralni stroj vrti perilo – vse brez našega neposrednega posredovanja. O njej pravzaprav sploh ne razmišljamo, razen morda takrat, ko plačujemo položnice ... A kaj se zgodi, ko elektrike nenadoma ni več?

Konec lanskega aprila je Iberski polotok prizadel najhujši električni mrk v zadnjih desetletjih. Pot v temo je začrtal nenaden izpad več proizvodnih enot v Španiji, motnja je povzročila hiter dvig napetosti v prenosnem omrežju, temu pa so sledili kaskadni izpadi in prekinitev čezmejnih povezav s preostalim delom Evrope in Marokom. Se lahko kaj podobnega zgodi tudi pri nas?

Vsaj trije razpadi sistema v zadnjem letu

Električni mrk spomladi 2025 je bil eden najbolj brutalnih opominov, da so globalna energetska omrežja ranljiva in krhka. Bil je praktičen prikaz naše odvisnosti od nenehnega napajanja in opomin, da je električna energija rezultat vsakodnevnega truda operaterjev, ki skrbijo za delovanje sistema.

Shutterstock

Toda mrk v Španiji in na Portugalskem je zgolj najbolj poznan, še zdaleč pa ne edini tak primer v lanskem letu. Leto 2025 so zaznamovali vsaj še trije veliki razpadi elektroenergetskih omrežij. Razpad v Črni gori je prizadel tudi Bosno in del Hrvaške, mrk so doživeli na Češkem, v Makedoniji ... A najprej nekoliko podrobneje osvetlimo, kaj je privedlo do največjega razpada elektroenergetskega omrežja v Evropi, ki kljub nenehnim naporom strokovnjakov še vse do danes ni do konca raziskan.

Pa tako lep dan je bil ...

Tistega dne, ko se je Iberski polotok potopil v popoln električni mrk, je bila proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov razmeroma visoka, saj je bil sončen dan. Napetostne razmere v omrežju so bile povsem normalne, Španija je električno energijo izvažala na vse strani kot običajno. Nič ni kazalo, da bi se v sistemu lahko nenadoma zgodilo kaj posebnega, kaj šele usodnega. Nato je prišlo v omrežju najprej do dveh nihanj, ki domnevno nista neposredno povezani z razpadom, sosledje dogodkov pa je privedlo do popolnega razpada sistema.

Kljub normalnim napetostnim razmeram je v omrežju najprej prišlo do izpada sončnih in vetrnih elektrarn skupne moči 525 megavatov, kar je povzročilo dvig napetosti v 400-kilovoltnem omrežju nad najvišjo dopustno vrednost 420 kilovoltov. Temu so zaradi previsokih napetostnih razmer sledili še trije bolj ali manj razjasnjeni dogodki, po zadnjem pa je začela zaradi zelo slabih napetostnih razmer proizvodnja elektrike v Španiji serijsko izpadati. Ko napetosti v visokonapetostnem omrežju namreč preveč zanihajo, začne tudi frekvenca odstopati od nazivnih 50 Hz. Prav to pa je sprožilo verigo dogodkov, ki so povzročili razpad sistema. 

Šele končno poročilo o dogodku, ki ga pričakujemo v naslednjih mesecih, naj bi pojasnilo, zakaj je prišlo do verige izpadov in posledično do popolnega mrka, vsebovalo pa bo tudi priporočila o ukrepih za preprečevanje tovrstnih dogodkov, ki so za sistemske operaterje zavezujoča.   

Operaterji se morajo prilagoditi novim razmeram

Kaj storiti, da do podobnih dogodkov ne pride, je na kratko pojasnil Andrej Vrbinc, vodja Republiškega centra vodenja v družbi ELES in član preiskovalne komisije Združenja sistemskih operaterjev prenosnih omrežij ENTSO-E, ki preiskuje vzroke za razpad omrežja na Iberskem polotoku: »Vsak operater bi moral vlagati v kompenzacijske naprave, kot so dušilke, kondenzatorji, statkomi, ki lahko iz omrežja odvzemajo odvečno jalovo moč ali pa jo dodajajo. Pri nas je to kar dobro urejeno. A v jugovzhodnem delu Evrope, ki zaradi bližine  vpliva tudi na stanje v našem domačem omrežju, je to že dolga leta precej zanemarjeno in čez noč se ne da narediti ničesar. Treba je naročiti naprave, čakalne dobe so dolge ...«

Shutterstock

V Španskem primeru je najprej prišlo do izpada na alternativnih virih. Na vprašanje, ali je problem prav v obnovljivih virih oziroma zelenem prehodu, Vrbinc odgovarja: »Nikakor ni rešitev, da bi ustavili zeleni prehod, zagotovo pa se moramo operaterji prilagoditi tem novim razmeram. In španski dogodek nas je prisilil k razmišljanju o spremembah, kaj vse moramo operaterji storiti, da se takšni dogodki ne bi ponavljali. To je bil prvi primer, pri katerem je prišlo do sosledja dogodkov, ki so povzročili previsoke napetosti, kar je privedlo do razpada sistema. Iz tega smo se naučili predvsem, da sistem deluje v nekih novih, spremenjenih razmerah, ki se jim moramo prilagoditi.«

Se nam lahko tako korenit mrk zgodi tudi v Sloveniji? Vrbinc odgovarja precej pomirjujoče: »Na tak način, kot se je zgodilo v Španiji, zelo težko. Slovenija je namreč v osrčju Evrope bistveno bolje povezana z vsemi sosednjimi sistemskimi operaterji kot Španija. To je sicer lahko prednost ali slabost – sosednja omrežja nam lahko pomagajo, seveda pa tudi škodijo.«

Iz teme nazaj v svetlobo

So elektroenergetski mrki naša nova realnost? Kaj je privedlo do največjega razpada elektroenergetskega omrežja v Evropi? Kaj je ugotovila preiskovalna delovna skupina evropskega združenja sistemskih operaterjev ENTSO-E? Zakaj je za stabilnost omrežja ključno vzdrževanje napetosti in frekvence? Kako je videti pot iz teme nazaj v svetlobo?

O tem v novem ELEScastu razpravljata️ Anja Hreščak in Andrej Vrbinc, vodja Republiškega centra vodenja pri družbi ELES in član preiskovalne komisije ENTSO-E, ki raziskuje vzroke za razpad omrežja na Iberskem polotoku.