##IMAGE-2241434##

Razprave o odlagališču jedrskih odpadkov in o morebitni gradnji drugega bloka nuklerake v Krškem zbujajo vprašanje, ali bi si Slovenija lahko energetsko neodvisnost zagotovila s kakšnimi drugimi viri, ne zgolj z jedrskimi. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je prepričan, da ne. Po lastnih besedah je sam zagovornik učinkovite rabe energije, za kar pa naredimo še bistveno premalo. Zavzema se tudi za izkorišnjae obnovljivih virov energije, ker pa smo zelo revni s primarnimi energetskimi viri, se jedrski opciji ne moremo izogniti, pravi Vizjak.

Minister Andrej Vizjak pojasnjuje, da se trenutno ukvarjajo z idejnimi pripravami krškega drugega bloka, da pa bo ta realnost postal šele, ko bo urejeno vprašanje odlagališča radioaktivnih odpadkov. Šele takrat se bo odločalo o morebitni gradnji drugega bloka.

Predsednik Zveze ekoloških gibanj Karel Lipič, ki ima v Posavju precej podpornikov, je ogorčen, da se vlada nagiba h gradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem.  Po njegovi oceni večji del slovenske javnosti temu ni naklonjen in računajo, da se bo  jedrska proizvodnja električne energije zaključila leta 2023 z iztekom življenjske dobe obstoječega bloka. Med razloge proti tovrstnemu pridobivanju energije Lipič uvršča možnost jedrske nesreče, večjo ogroženost države s terorističnimi dejanji, saj bo v oddaljenosti le desetih kilometrov vojaško letališče v podpornem sistemu zavezništva NATO.  Pravi, da ocena o čistem viru energije iz jedrskih elektrarn ne drži, ker energetski lobi v statistiko pozabi všteti izpuste ogljikovega dioksida, ki nastanejo pri gradnji objekta, njegovi demontaži ter pri oskrbi z uranom.  Zaloge urana bodo po ocenah nasprotnikov jedrske energije pošle v obdobju petdesetih let, tako da je edini trajnostni vir pridobivanje elektrike iz obnovljivih virov. Zveza ekoloških gibanj Slovenije želi, da bi se gospodarsko ministrstvo in energetika usmerili v strategijo zelene energije, ki ni dražja jedrske, če seštejemo vse eksterne stroške slednje, vključno z odlagališčem jedrskih odpadkov. Prednostna naloga pa je varčna raba energije.   

Krajani Spodnjega Starega Grada, kraja v neposredni bližini jedrske elektrarne Krško, so medtem nezadovoljni, ker se t.i. jedrski denar ne porablja namensko oz. se ne vrača v prostor z omejeno rabo, temveč se troši povsod drugod po občini. Kot pravijo, noben njihov predlog porabe namenskih sredstev ni bil upoštevan, zato zahtevajo, da občina krajane do 15. februarja javno seznani, kaj je pripravljena storiti za njihov kraj. Hkrati pozivajo občino, naj začne ustanavljati Sklad za odpravo posledic omejene  rabe prostora in postopke konča do konca letošnjega junija.

Krajani, ki grozijo z državljansko nepokorščino, se sklicujejo tudi na študijo, ki jo je izdelal Inštitut za javno upravo glede pravnih možnosti  prebivalcev občine Krško  do individualne odškodnine zaradi bližine jedrskega objekta. Pravna pot posameznika bi bila dolga, bi se pa to dalo reševati preko občine. Krški župan Franci Bogovič odgovarja, da bodo letos rešitve morali najti.