Arhiv Štajerskega Tednika

Direktorica Tatjana Zagorc poudarja, da vsi resni pridelovalci in organizatorji odkupa vedo, da bo imel glavno besedo pri ceni pšenice trg in temu se bo zagotovo prilagodila slovenska izhodiščna odkupna cena. Ta je bila po besedah Zagorčeve, ki jih je podkrepila s podatki Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja ter Evropske komisije, v Sloveniji v lanskem letu višja od povprečja na območju EU. »Trenutne cene pšenice na borzi spremljajo vsi večji pridelovalci, organizatorji odkupa in mlinarji. Cene slovenske pšenice se bodo določile prve dni žetve, saj se na ta način dobi najbolj realna cena. Kljub vsemu se lahko pridelovalci, ki to želijo, odločijo za terminsko prodajo na določen dan in s tem porazdelijo svoje tveganje. Za predhodno prodajo se odloča malo pridelovalcev, saj pričakujejo višjo ceno ob žetvi. Več jih hazardira s kasnejšo prodajo, ki pa se je ravno v zadnjih letih tudi že končala z jezo in razočaranostjo kakšnega od pridelovalcev,« pravi sogovornica in poudari: »To, da žitna veriga ne deluje, je pavšalna trditev. Pogosto to trdijo tisti, ki v njej niso nikoli sodelovali. Delovanje dokazujejo številke o pridelavi in pogodbenih odnosih, zato pavšalne trditve niso potrebne. V organiziranem pogodbenem sistemu pridelave in večletnega kupoprodajnega odnosa je v tem trenutku najmanj 10.000 ha površin, kjer se lahko pridela med 65.000 in 70.000 ton pšenice. Lani je Agencija za kmetijske trge zabeležila 92.283 ton odkupljene pšenice v času žetve, od tega je bilo 65.799 ton pšenice krušne kakovosti. Slovenski sistem žitne verige na odkupni strani sestavljajo pet večjih mlinov in nekaj manjših, štiri večja podjetja za proizvodnjo krmil in nekaj manjših ter okrog deset organizatorjev odkupa. Vsi se med seboj razlikujejo po tipu odkupa in nadaljnji porabi pšenice.«

GZS zanika kartelno dogovarjanje o odkupni ceni

Gibanje na prostem trgu, iskanje najboljše cene