Arhiv Štajerskega Tednika

Medtem ko smo v preteklosti tradicionalno podeželski Slovenci drli v mesta in se natrpali v stanovanjske bloke novozgrajenih spalnih naselij, ker je bilo v mestu vse bolje in lepše, se v zadnjih letih ta trend že pošteno obrača; ljudje imajo sicer še zmeraj službe v mestih, na podeželju pa si gradijo hiše, svoje oaze miru v objemu narave in svobode. Ne glede na to, ali govorimo o povratnikih, torej tistih, ki so rojeni na podeželju, bodisi o meščanih, ki se prvič selijo izven mesta, gre za proces, značilen za razvite družbe. Podeželje zaradi tega doživlja spremembo svoje tradicionalne podobe in sestave; ne predstavlja več zgolj kmečkega okolja, ampak se meša z načinom življenja »mestnih podeželanov«. Trčenje dveh svetov pa prinaša tako pozitivne kot negativne posledice.

Nekoč urbanizacija, danes rurbanizacija

Izginjanje urbanega in ruralnega načina življenja zaradi širjenja urbanega prebivalstva v ruralna območja imenujemo rurbanizacija, pravi geograf Marjan Ravbar. Vse bolj zahtevna dinamika dela tudi vse več Slovencev vodi k želji po življenju, ki je bolj v sožitju z naravo, slovensko podeželje pa se je po osamosvojitvi države, oblikovanju manjših občin in vstopu v Evropo narodov razvilo do te stopnje, da s svojo ponudbo konkurira mestom oziroma jih pri čem celo prekaša.

Nekdaj velika razlika med vasjo in mestom se je močno zmanjšala: podeželje je z urbanimi središči povezano z urejenimi cestami, celo avtocestami, sodobna je tudi vsa druga infrastruktura, od vodovoda, kanalizacije, ravnanja z odpadki, telekomunikacij. Še tako majhna občina ima šolo, vrtec, pošto, zdravstveno ambulanto …

»Prišlekom« na deželo postajajo kmetje moteč dejavnik

Preberite več v Štajerskem Tedniku