Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Predstavniki družbe Caviar Biosistem so sinoči v Šentjerneju pripravili javno predstavitev svojih načrtov za postavitev tovarne za predelavo rib, ki naj bi do naslednje pomladi zrasla v industrijski coni Sejmišče.

Pobuda za predstavitev je padla na seji občinskega sveta, kjer je bilo kar nekaj pomislekov glede morebitnih negativnih vplivih na okolje, je uvodoma povedal šentjernejski župan Radko Luzar. Kot je dodal podjetnik Ivan Kralj, eden od štirih solastnikov družbe Caviar Biosistem, so na tako predstavitev z veseljem pristali, saj ne želijo, da ta med 5 in 6 milijonov evrov vredna naložba postane predmet gostilniških zgodbic in ugibanj.

Preberite še ...

· Gospodarstvo

Na Socialni kmetiji Korenika gre ekološko kmetijstvo z roko v roki s socialnim podjetništvom

Kot sta povedala projektanta za arhitekturo in tehnologijo, nameravajo obrat za predelavo rib zgraditi na vzhodnem robu industrijske cone. Poslopje bo dolgo 80 m, široko 35 in visoko 12 m. V njem bodo na dan izdelali med 6 in 7 ton klobasičarskih in konzervnih ribjih izdelkov, kar ga po slovenskih merilih uvršča med srednje velike živilsko-predelovalne obrate. Vhodna surovina bo meso zmrznjenih in zvečine tudi izkoščičenih rib, predvsem morskih iz ribogojnic v Grčiji in Španiji, nekaj pa bo tudi jesetra in lososa iz skandinavskih držav. V obratu bo delo dobilo med 60 in 80 ljudi.

Šentjernejčane sta pri umestitvi predelovalnega obrata skrbela predvsem morebiten smrad in možnost onesnaženja vode. Kot je pojasnil Egon Batič iz podjetja Comteh, se bodo praktično vse dejavnosti odvijale znotraj obrata. Na dan bo nastajalo približno 100 m³ odpadne tehnološke vode, ki jo bodo odvajali na lastno čistilno napravo, od tam pa jo bodo očiščeno v skladu s predpisi speljali na komunalno čistilno napravo. Glede čiščenja zraka je povedal, da predpisov o emisiji neprijetnih vonjav v Sloveniji sicer ni, a se bodo lotili tudi tega, in sicer z napravo za trifazno mokro pranje zraka ter še dodatnim filtrom. »Izbrali smo preizkušene tehnologije, kakršne smo denimo že namestili v centralno čistilno napravo v novomeški Ločni in v čistilno napravo na Otočcu. Ta stoji vsega 300 metrov od Gradu Otočec in prepričani ste lahko, da tam ni nobenega neprijetnega vonja.«

Drago Drobež, ki ima v Gorenji Gomili manjšo ribogojnico, je opozoril, da pri lososu obstaja nevarnost uvoza rib okuženih z različnimi virusi, ki bi se nato lahko ob izpustu tehnološke vode prenesli tudi na tukaj živeče ribe. Projektant za tehnologijo Ivan Hari mu je odgovoril, da mora biti vsa surovina veterinarsko in sanitarno pregledana ter da je pri ribah majhna verjetnost, da bi se okužba pojavila zgolj pri posameznih primerkih, ampak da je, ko do nje pride, okužena cela ribogojnica, ki v tem primeru sploh ne more več poslovati. Vsa riba bo v obratu tudi termično obdelana, voda pa prečiščena, tako da je po njegovi oceni nevarnost za porečje Krke res neznatna oz. zgolj teoretična.

Družba Caviar Biosistem je bila ustanovljena aprila 2016, poleg Ivana Kralja, ki ga poznamo predvsem kot ustanovitelja Arexa, pa so njeni solastniki z enakimi četrtinskimi deleži  še trije državljani Rusije.

Udeležence predstavitve je zanimalo tudi kam namerava nova tovarna svoje izdelke prodajati. Izvršni direktor Caviar Biosistema Tomaž Strgar je povedal, da ciljajo predvsem na trge EU in ZDA, da je povpraševanje na trgu po tovrstnih izdelkih izrazito večje od ponudbe, in da imajo s kupci že zdaj sklenjene pogodbe za naslednjih deset let. »Oddelka za marketing sploh ne bomo imeli,« je bil samozavesten Strgar in dodal, da pričakujejo, da se bo naložba povrnila v 4,5 letih.

Na vprašane šentjernejskega svetnika Alberta Pavliča, ali bodo zaposlenim ponudili zgolj minimalne plače, je Strgar odgovoril, da o tem ne razmišljajo, ampak da bodo plače v obratu primerljive z regijskim povprečjem, kvečjemu višje, če se bo izkazalo, da bodo težko dobili delavce. Te bi sicer najraje našli v bližnji okolici. »Za nas bodo zanimivi predvsem živilski tehnologi in tehniki, ki pa jih ni, zato bomo veseli vsakega, ki se bo želel naučiti tega dela,« je povedal Strgar, ki obljublja tudi odgovoren odnos do okolja v smislu sponzorstev in podobno.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista