Delegacija krškega lokalnega partnerstva se je včeraj vrnila iz Francije, kjer so štiri dni spoznavali, kako so se občutljivega vprašanja odlaganja odpadkov lotili v tujini. Krška občina je namreč najresnejša kandidatka za umestitev bodočega odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO), ki naj bi občini prinesel 2,33 milijona evrov letno.

Najboljši primer za tovrstno raziskovanje je prav gotovo Francija, ki ima z 59 jedrskimi elektrarnami, kar jo uvršča v sam svetovni vrh, bogate izkušnje z odlaganjem radioaktivnih odpadkov. Več kot 40 udeležencev strokovne ekskurzije si je tako ogledalo center v Aubu, ki ga sestavljata odlagališče NSRAO v Soulainesu, v katerega odlagajo odpadke iz industrije, raziskovalne dejavnosti in medicine ter odlagališče za zelo nizke radioaktivne odpadke v Morvilliersu, kjer se odlagajo odpadki nastali pri razgradnji jedrskih objektov. V obe odlagališči naj bi v naslednjih desetletjih odložili skoraj 1,7 milijonov m³ odpadkov, kar je skoraj stokrat več kot naj bi jih sprejelo slovensko odlagališče, z 20 tisočimi m³ odpadki.

"Način reševanja odlagališča je pri njih drugačen, saj gre za površinsko odlagališče. V Franciji se področje ravnanja z nizkimi in srednjimi radioaktivnimi odpadki namreč obravnava drugače kot v Sloveniji. Težava pri nas je, ker se cel objekt za razliko od Francije nahaja v obljudenem prostoru, kjer nam prostorska omejenost narekuje drugačne rešitve," je obe državi primerjal krški župan Franc Bogovič.

Center Aube z obema odlagališčema namreč stoji na precej redko poseljenem področju sredi gozda, saj v kantonu z 21 občinami živi le približno 2700 prebivalcev, kar je precej manj od približno 25 tisočih, ki jih živi v krški občini. Poleg redke poselitve pa se francoski odlagališči od načrtovanega slovenskega razlikujeta tudi glede na tip odlagališča, saj sta obe francoski odlagališči površinski, slovenski strokovnjaki pa se bolj zavzemajo za podzemno odlaganje v silose.

"Francozi so izbrali lokacijo po ustreznosti tal, iskali so lokacijo, kjer v bližini ne bo vode, ki je verjetno lažje obvladljiva kot neka podzemna varianta, ki bi imela za posledico veliko večje stroške v smislu sanacije. Odlagališče so zgradili v tistem kraju, kjer je bilo najmanj odpora. Pri nas pa imamo na enem območju skoncentrirano jedrsko elektrarno, visoko radioaktivne odpadke in nizko radioaktivne odpadke," je bil kritičen Andreas Repše iz Spodnjega Starega Grada.

Naselje, kjer živi, naj bi bilo namreč od bodočega odlagališča oddaljeno le malo več kot 400 metrov, zato se krajani Spodnjega Starega Grada že nekaj časa zavzemajo za možnost izselitve iz domačega kraja, glasne pa so tudi njihove zahteve po individualni renti. Te v Franciji ne poznajo, saj tamkajšnja agencija za radioaktivne odpadke Andra občini Soulaines, kjer je odlagališče NSRAO, približno 2 milijona zemljiškega davka prispeva neposredno v občinski proračun.

"Pri nas ni možnosti, da bi prebivalci dobili individualno rento, ker potem to ni v interesu skupnosti," pojasni župan Soulainesa Philippe le Maire.

Sredstva raje namenijo za brezplačen odvoz smeti in kanalizacijo, nova delovna mesta, obnovo kulturne dediščine, otroci pa so deležni brezplačnega prevoza v šolo in enkrat na leto tudi brezplačnega letovanja. S podobnimi ugodnostmi bi se z odlagališčem verjetno lažje sprijaznili tudi nasprotniki odlagališča, ki so jih v Franciji bolj kot zdravstveni vidiki odlaganja radioaktivnih odpadkov, v začudenje francoskih gostiteljev zanimale predvsem ekonomske posledice umeščanja odlagališča.