Arhiv Štajerskega Tednika

Leta 2013 je zato v okviru Arheološke ceste Slovenske gorice nastal 33-kilometrski odsek Arheološka cesta Benedikt, hkrati pa je občina s pomočjo Turističnega društva Atlantida in Zgodovinskega društva Slovenske gorice pripravila tudi stalno arheološko razstavo. Kasneje je cesta postala del Eko muzeja Dolina miru, ki na celotnem ozemlju Benedikta povezuje njegovo naravno in kulturno dediščino, njegova postavitev pa je bila sofinancirana iz evropskih sredstev Leader.

Od 26 v Sloveniji le še ena

Največja benediška znamenitost so nedvomno bronaste negovske čelade, poimenovane po nekdanjem sedežu gosposke v bližnjem gradu Negova. Pred 210 leti jih je v Ženjaku, danes Na klancu v Benediktu, med oranjem svoje njive povsem po naključju odkril kmet Jurij Slaček in jih izkopal kar 26. Nastale so v času med 450 do 250 pred našim štetjem, ko je bila v naših krajih zelo razvita tehnologija livarstva, zato so tudi njihova posebnost razni napisi, številke in okraski, ki po mnenju strokovnjakov dokazujejo visoko kulturo naših prednikov. Odkritje negovskih čelad, ki so postale splošna strokovna beseda za vse čelade podobne oblike in časa nastanka v alpskem prostoru, velja tudi za prvo in najpomembnejšo arheološko najdbo na prostoru med Muro in Dravo.

Preberite več v Štajerskem Tedniku