Cene zlata in kriptovalut stagnirajo. Kje vlagatelji vidijo zaslužek?
Cena zlata je po propadu pogovorov o premirju med ZDA in Iranom upadla. Nizke so tudi vrednosti kriptovalut, ki za rudarje in vlagatelje niso več zanimive.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Cena zlata je po dveh dneh rasti zdrsnila za 0,5 odstotka na 4392,86 ameriškega dolarja za unčo. Terminske pogodbe za zlato so prav tako padle na 4449,50 dolarja. Padec sledi obdobju močne rasti, ko so cene prejšnji teden dosegle najvišje vrednosti od začetka junija, poroča Reuters.
Na trge močno vpliva zaostrovanje odnosov na Bližnjem vzhodu. Washington je zavrnil podaljšanje začasnega premirja, Iran pa je napovedal prehod v ofenzivno vojaško držo. To je dvignilo cene nafte na najvišjo raven v zadnjih dveh tednih.
Višje cene energentov krepijo inflacijska pričakovanja in zmanjšujejo možnosti za znižanje obrestnih mer. Donosi 30-letnih ameriških obveznic so posledično dosegli najvišjo raven po letu 2007, kar tradicionalno negativno vpliva na zlato, ki ne prinaša obresti.
Neodvisni analitik Ross Norman je za Reuterspoudaril, da gre za pričakovano dogajanje na trgu. "Zlato se korigira zaradi kombinacije tradicionalnih ovir in unovčevanja dobičkov po močni rasti," je pojasnil Norman in dodal, da dolgotrajna kriza prinaša višjo inflacijo.
Poleg zlata so padce zabeležile tudi druge plemenite kovine. Spot cena srebra je zdrsnila za 1,1 odstotka na 65,08 dolarja za unčo, platina je izgubila 1,4 odstotka in padla na 1745,58 dolarja, medtem ko se je paladij pocenil za odstotek na 1318,29 dolarja.
Vlagatelji sedaj nestrpno pričakujejo objavo zapisnika zadnjega zasedanja ameriške centralne banke. Dokument, ki bo objavljen v sredo, naj bi ponudil dodatne namige glede prihodnje denarne politike in gibanja obrestnih mer, poroča Reuters.
Vlagatelji in rudarji kriptovalut svoja sredstva preusmerjajo v umetno inteligenco
Na trgu kriptovalut vrednost bitcoina ostaja ujeta v ozkem pasu pod mejo 64.000 ameriških dolarjev. Bitcoin je od lanskega oktobra, ko je dosegel rekordno vrednost 122.260 ameriških dolarjev, izgubil nekaj manj kot polovico svoje vrednosti. Po objavi podatkov, da se je ameriška inflacija v juliju po pričakovanjih ohladila na 3,4 odstotka, največja kriptovaluta ni našla razloga za večji preboj navzgor.
Na stagnacijo največje kriptovalute močno vpliva tudi spremenjen fokus trga. Vlagatelji namreč svoj špekulativni kapital vse pogosteje preusmerjajo iz kriptovalut v podjetja, ki razvijajo umetno inteligenco, saj ta sektor trenutno ponuja obete po višjih in hitrejših donosih.
V ozadju cenovnih gibanj se spreminja tudi samo omrežje bitcoina. Po navedbah revije Miner Weekly so javno kotirani rudarji v treh četrtletjih zmanjšali skupno računalniško moč za 21 odstotkov, saj zmogljivosti preusmerjajo v infrastrukturo umetne inteligence. Premik pripisujejo slabi ekonomiki rudarjenja in konkurenci za kapital ter električno energijo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
