##IMAGE-2216096##

Zadružna zveza Slovenije je včeraj na Čatežu in Krškem pripravila izobraževanja za svoje članice, ki jih organizira že šesto leto zapored. Posvet je bil namenjen zadrugam Dolenjsko-belokranjske in Posavske regije. Posveta so se udeležili predsedniki, direktorji, člani upravnih ter nadzornih odborov zadrug in zaposleni. Osrednje teme posveta so bile: program dela zveze v prihodnjem štiriletnem obdobju, aktivnosti zveze za članice, kratka predstavitev stanja zadrug v regiji in možnosti za skupno sodelovanje, skupne znamke Zadružne zveze Slovenije, pomen Kapitalske zadruge in Deželne banke Slovenije za zadružni poslovni sistem ter aktualno zadružno dogajanje v regijah.

Regijsko izobraževanje se je začelo s predstavitvijo nekaterih ključnih programskih usmeritev, ki jih bo Zadružna zveza Slovenije izvajala v prihodnjem štiriletnem obdobju (podrobneje o tem v priponki spodaj).

Na izobraževanju smo predstavili tudi poslovanje zadrug v posameznih regijah in možnostih za skupno sodelovanje. Slovenske kmetijsko gozdarske zadruge so v minulem letu ustvarile preko 607 milijonov evrov prihodkov, združevale 16.888 članov in 2.963 zaposlenih.

V Dolenjsko-belokranjski regiji delujejo tri zadruge, ki letno ustvarijo 115 milijonov evrov prometa in združujejo 1.081 članov in zaposlujejo 594 delavcev. Največji delež pri odkupu zadrug predstavlja odkup mleka, govedi, grozdja in vrtnin. Zadruge v regiji spadajo glede na število članov, zaposlenih in skupnih prihodkov med največje slovenske zadruge, saj v povprečju zadruga v regiji ustvari 38 milijonov evrov prihodkov. 

Zadruge Posavske regije, skupaj šest članic Zadružne zveze Slovenije, so razen ene, manjše zadruge. Zadruge, članice te regije, so ustvarile preko 28 milijonov evrov prihodkov, štejejo preko 817 članov in zaposlujejo 182 delavcev. Promet zadruge ustvarjajo pretežno z odkupom mleka, govedi in grozdja.

Zadružna zveza Slovenije je za zadruge pripravila tudi predlog za oblikovanje treh skupin znamk, s katerimi želi spodbuditi prepoznavnost zadrug in zveze v prostoru, okrepiti vlogo in pomen zadrug v spremenjenem okolju, ki bo zagotavljala njihovo prepoznavnost in jasno izražala poslanstvo zadrug v sodobnem svetu. Njenim članicam pa preko skupine znamk omogočala boljše sodelovanje v menjavi na trgu in zaščiti pred tujimi izdelki.

Udeleženci regijskih srečanj so se seznanili s celotno organiziranostjo zadružnega sistema v Sloveniji, ki poleg Zadružne zveze Slovenije in njenih članic, združuje še Kapitalsko zadrugo in Deželno banko Slovenije. Kapitalska zadruga je kot naslednica Zveze hranilno kreditnih služb Slovenije največja lastnica Deželne banke Slovenije, ki je za slovensko kmetijstvo in podeželje izrednega pomena. Zato si bomo prizadevali ohraniti Deželno banko Slovenije v zadružnem upravljanju.

Dolenjsko-belokranjski zadružniki so se v razpravi zavzeli za okrepljeno poslovno sodelovanje med zadrugami v regiji, zlasti na nabavnem področju. Za zadruge je trgovina pomembna dejavnost, zato so pozdravili in podprli predstavljeni predlog o povezovanju zadrug na področju trgovine. Slovenska pridelava in predelava hrane potrebuje promocijo, da bo za potrošnike bila prepoznavna v množici proizvodov, ki prihajajo na slovenski trg. Pozvali so k čim prejšnjemu sprejetju zakona o promociji slovenskih kmetijskih proizvodov, saj ga slovensko kmetijstvo in živilsko-predelovalna industrija nujno potrebuje. Izpostavili so problematiko odkupa mleka in visokih cen vhodnih surovin. Poudarili so pomen mlečnih kvot za slovenske pridelovalce mleka in se zavzeli, da se mlečne kvote v Evropski uniji ohranijo. Menijo, da bi pri javnem naročanju blaga naročniki morali pri izbiri bolj upoštevati izvor blaga in dati prednost lokalni oskrbi. Posebno skrb je potrebno nameniti ponovnemu uvajanju nekaterih pesticidov v uporabo, da ne bi s tem ogrozili ravnovesja v naravi.

Posavski zadružniki so v razpravi podprli prizadevanja za promocijo slovenske pridelave v obliki sprejema zakona o promociji. Zavzeli so se za okrepljeno poslovno sodelovanje med zadrugami v regiji, zlasti na nabavnem področju in na področju predelave grozdja. Pozdravili in podprli so predstavljeni predlog o povezovanju zadrug na področju trgovine. Opozorili so na nerešena vprašanja vračanja denacionaliziranega zadružnega premoženja. Prepričani so, da bi dobro sodelovanje s člani in večja pripadnost članov zadrugi še okrepila in prispevala k razvoju zadrug v regiji. Skrbijo jih aktualne razmere na trgu mleka in napovedana ukinitev mlečnih kvot. Posavski zadružniki želijo, da bi Deželna banka Slovenije s svojimi storitvami bila še dostopnejša svojim komitentom.

Srečanja posavskih zadružnikov se je udeležil tudi Franci Bogovič, predsednik Odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in župan Občine Krško, ki je v pozdravu izpostavil prizadevanja odbora za sprejem zakona o promociji, odzive na klimatske spremembe in ukrepe prilagajanja. Predstavil je tudi nekatere projekte in programe, ki jih načrtujejo v Posavju na področju kmetijstva.

Srečanje se je zaključilo s povabilom na tradicionalni letni posvet zadružnikov, ki bo potekal 10. in 11. marca 2009 v Portorožu.

Zadružna zveza Slovenije

zadruge_pr.doc

Prenesi