Za stabilnejši razvoj regije ne zadostujejo velike gospodarske družbe

##IMAGE-2237146##
Na Razvojnem centru Novo mesto so danes spregovorili o gospodarskem središču Jugovzhodne Slovenije, ki zajema štiri podprojekte. To so mrežni inkubator, znanstveno-tehnološki park, poslovno-industrijska cona in univerzitetno središče, kar je vključeno tudi v resolucijo nacionalnih razvojnih projektov za obdobje 2007-2013. A na novinarski konferenci pristojni še vedno niso znali oz. mogli opredeliti konkretnih rokov izvedbe posameznih projektov, njihove finančne teže in ne nazadnje, koliko novih podjetij in delovnih mest lahko na račun teh projektov, ki so namenjeni razvoju podjetništva na območju Dolenjske in Bele krajine, pričakujemo.
Kot je znano, gospodarstvo Dolenjske sloni na nekaj izjemno uspešnih in velikih gospodarskih družbah, manj razvito pa je podjetništvo. Primanjkuje podporna infrastruktura za razvoj tega sektorja in večje poslovne cone, ki bi v regijo privabile domača in tuja podjetja, hkrati v regiji močno primanjkuje znanja na področju naravoslovno-tehniških ved. Regija potrebuje primerno infrastrukturo tudi za razvoj visokošolskih zavodov in visokotehnoloških podjetij. Velike družbe, kot so Krka, Revoz in Adria Mobil, so trenutno gonilna sila razvoja tega območja, a hkrati predstavljajo tudi razvojno nevarnost. Seveda le v primeru, da katera od teh ali drugih večjih gospodarskih družb proizvodnjo zmanjša ali v celoti preseli drugam.
K večji dodani vrednosti, tehnološkemu preboju, boljši globalni konkurenčnosti in predvsem razvoju podjetništva na tem območju, naj bi pripomogli navedeni podprojekti gospodarskega središča, ki se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo.
Najbližje k realizaciji je ta hip projekt mrežnega inkubatorja. Znan je investitor, to je družba Imos, nahajal se bo v Podbrezniku. Po besedah Mihe Pezlja iz Razvojnega centra Novo mesto, je projekt dobro zastavljen in dokumentacija pripravljena. Investitor bo vanj vložil 60 odstotkov sredstev, 40 odstotkov pa bodo predstavljala evropska oz. državna sredstva. Direktorica RC Novo mesto Mojca Špec Potočar je danes dejala, da bo razpis objavljen predvidoma junija letos. Takrat bo tudi znano število novih podjetij (in z njimi število delovnih mest), ki bodo locirana v Podbrezniku. Mrežni inkubator sicer vključuje še druge lokacije, in sicer v Črnomlju, Metliki in Kočevju. Kočevski objekt je že zgrajen, v Črnomlju bodo prostor zanj našli v rudniku Kanižarica, v Metliki pa so od realizacije še najbolj oddaljeni, saj ni pripravljena niti projektna dokumentacija, je danes povedal Pezelj. Novomeški inkubator naj bi zaživel v letu 2009.
Med tem ko inkubator na razpis še čaka, pa je že objavljen razpis za Poslovno-industrijsko cono na Cikavi. Preko tega razpisa naj bi dobili sredstva za pripravo idejnega načrta za gradbeno dovoljenje, po besedah novomeškega župana Alojzija Muhiča pa bodo na mestnem svetu do konca leta potrdili tudi prostorski načrt. Kot je znano, so prostorski dokumenti za celotno območje občine trenutno v javni razgrnitvi.
Tudi v tem primeru bo država za naložbo namenila 40 odstotkov sredstev, ostalih 60 pa bo namenil zasebni investitor. Po pojasnilu Metke Gorišek z Ministrstva za gospodarstvo gre v primeru poslovno-industrijske cone za javno pobudo, pri inkubatorju pa za zasebno. Razmerje javnega in zasebnega kapitala je sicer v obeh enako, a v primeru poslovno-industrijske cone investitor še ni znan. Zanj bodo še v letošnjem letu pripravili javni poziv, po napovedih Goriškove pa naj bi bila pogodba s tem investitorjem podpisana v prihodnjem letu.
Rok za začetek gradnje cone na Cikavi je prav tako 2009, za dokončanje pa 2011. ''Končni rezultat teh projektov ni le komunalno opremljeno zemljišče,'' je še dodala. Do leta 2011 mora biti tako znano tudi število novih podjetij in pa novih delovnih mest.
Ostala dva projekta, univerzitetni kampus in znanstveno-tehnološki park se bolj kot na sfero gospodarstva navezujeta na znanost in šolstvo. Kljub temu sta tesno navezana na ostala dva projekta, saj bodo razvijali tiste visokošolske programe, ki jih gospodarstvo te regije potrebuje, za razvoj novih tehnologij in oblikovanje inovativnih rešitev s področja posameznih dejavnosti, vključenih v gospodarsko središče, pa bodo skrbeli v tehnološkem parku.
Po besedah direktorja Univerzitetnega in raziskovalnega središča Boruta Rončeviča, izobraževalni projekti dobro napredujejo, manjka pa primerna infrastruktura. Kot je znano, so že pridobili akreditacijo za Fakulteto za informacijske študije, v postopku pa so še trije elaborati: za Mednarodno fakulteto za poslovno odličnost, za Fakulteto za industrijski inženiring (predvsem za avtomobilsko industrijo) in za Fakulteto za upravljanje podeželja, kar so skupaj s Centrom biotehnike in turizma vložili minuli petek.
Pri izgradnji infrastrukture pa mogoče ne bo šlo tako hitro, kot so sprva načrtovali, saj ta projekt ne bo oz. ne more podpreti Ministrstvo za gospodarstvo, temveč Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, kjer pa še ne govorijo o razpisih. Rončevič je danes povedal, da razmišljajo o različnih načinih sofinanciranja teh projektov, kot so ostali evropski viri, javno-zasebno partnerstvo ipd. Tudi za izgradnjo tehnološkega parka bodo iskali domačega ali tujega investitorja. ''A vse to bo odločitev občine, našega ustanovitelja,'' je še dodal Rončevič. Še najbolj daleč je projekt izgradnje študentskega doma.
Kdaj naj bi bilo torej vse skupaj dejansko realizirano ni znano, predvideni rok za prva dva projekta je še vedno 2011. Mrežni podjetniški inkubator, tehnološki park in poslovna cona naj bi skupaj v regiji odprli okoli 1.700 novih delovnih mest do leta 2016. ''Kdo se vpraša, zakaj v to iti, če imamo le 4-odstotno brezposelnost v naši občini. A rezerve so v težje zaposljivih in v naši okolici, saj to ni novomeški projekt, ampak projekt JV Slovenije,'' je danes še rekel župan Muhič in ponovil: ''Ko bomo številnim drugim podjetnikom omogočili razvoj lastnih podjetij, se bomo razbremenili miselnosti, kaj bo, če kdo od velikih propade.''
Za devet gospodarskih središč je predvidenih 196 milijonov evrov in po ocenah Goriškove bo posamezno gospodarsko središče dobilo od 18 do 26 milijonov evrov, odvisno od projektov in njihovih ocen izvedljivosti. Sredstva so za obdobje 2009 -2013 in se lahko porabijo do leta 2015.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se