Arhiv Štajerskega Tednika

Vinska družba Slovenije je dala pobudo, da bi proizvodnja vina postala dopolnilna dejavnost za tiste, ki obdelujejo več kot 2 ara vinograda. Za zdaj se vinogradništvo šteje med osnovne dejavnosti na kmetiji. Direktor Vinske družbe Dušan Brejc namreč ugotavlja, da je pogosto velika razlika med ocenjeno pridelavo vina in uradnimi evidencami po registru pridelovalcev in statističnim uradom. Ocene so namreč okoli 80 milijonov litrov letno, po podatkih registra in statističnega urada pa naj bi bila količina za tretjino manjša. »To stanje, ki se vleče že dolga leta, je zelo škodljivo za celoten sektor,« je poudaril. Zato v Vinski družbi Slovenije, ki združuje vinske kleti z vse države, predlagajo, da bi proizvodnja vina postala dopolnilna dejavnost, če ima vinogradnik v lasti ali obdeluje več kot 0,2 hektarja vinograda. Neevidentirana razlika je namreč po njegovih besedah takšna, da škodi vsem. Ne morejo se namreč sprijazniti, da je tretjina pridelka nepregledanega. Kot je dejal, si želijo narediti ločnico med »hobi« vinarji in tistimi vinarji, ki pretežno živijo od grozdja in vina. Želijo si priti do čiste platforme, da bi se vedelo, kdo je za panogo pomemben, in da bi se tistim, katerih prihodki so odvisnih pretežno od vina, namenili podporni ukrepi kmetijske politike.

Brejc je ob tem zagotovil, da namen Vinske družbe Slovenije v nobenem primeru ni davčno naravnan in da ne želijo škoditi malim vinarjem. Vendar pa je dejstvo, da bi tak ukrep za vinogradnike prinesel dodatne obdavčitve in novo birokracijo.

Vinogradniki predlogu nasprotujejo

Preberite več v Štajerskem Tedniku