Krka, arhiv DL

##IMAGE-3372187##

Banki Societe Generale - Splitska banka in Hypo Alpe Adria, ki imata skupaj v lasti okoli 5,5-odstotni delež družbe Krka, sta za skupščino Krke, ki bo 4. julija, objavili nasprotni predlog, po katerem bi dividenda namesto 1,161 evra znašala 2,50 evra na delnico. Predlagata tudi spremembe glede lastnih delnic in omejitev pri nakupu delnic.

Kot je Krka danes sporočila prek spletnih strani Ljubljanske borze, delničarja v nasprotnem predlogu predlagata, da bi družba namesto predlaganih 1,61 evra bruto izplačala 2,50 evra bruto dividende na delnico. Dividenda bi, kot navajata, glede na ceno na dan 13. maj 2013 nudila delničarjem 5,10-odstotno dividendno donosnost.

Višjo dividendo predlagata glede na napovedano stagnacijo čistega dobička, visoko raven čistega denarnega toka iz poslovanja v letu 2012 (278,3 milijona evrov) in nizko raven finančnega dolga (26,3 milijona evrov). S tem bi se po njunih navedbah zvišala dividendna donosnost delnice, saj se je "očitno vrsta investicijske strategije delnice Krke spremenila iz t.i. growth v t.i. value".

Uprava Krke se z nasprotnim predlogom ne strinja. Kot je zapisala, je njen predlog (1,61 evra) skladen s politiko dividend, po kateri družba izplačuje do največ ene tretjine dobička v obliki dividend, dve tretjini pa nameni za nadaljnji razvoj.

Banki zahtevata tudi razširitev dnevnega reda s sklepom, da se umakne 2.389.513 lastnih delnic, kar predstavlja 6,745 odstotka vseh izdanih delnic Krke, s čimer bi se osnovni kapital zmanjšal s sedanjih okoli 59,13 milijona evrov na okoli 55,14 milijona evrov.

Predlagatelja navajata, da bi se z dokončnim umikom lastnih delnic trenutni dobiček na delnico (izračunan za zadnjih 12 mesecev) zvišal s 4,59 evra na 4,92 evra. Posledično bi se po njunih navedbah izboljšalo vrednotenje delnic in povečala njihova zanimivost.

Banki predlagata tudi razveljavitev sklepa skupščine Krke iz julija 2011 o podelitvi pooblastila za pridobivanje lastnih delnic in nadomestitev tega sklepa z novim. Upravo bi pooblastili za pridobivanje lastnih delnic, pri čemer skupni delež vseh pridobljenih lastnih delnic, skupaj z lastnimi delnicami, ki jih družba že ima, ne bi smel preseči 10 odstotkov osnovnega kapitala družbe oziroma 3.303.660 delnic družbe. Pooblastilo bi veljalo 36 mesecev.

Družba bi lahko lastne delnice pridobivala na organiziranem trgu, in sicer po vsakokratni tržni ceni, pri čemer cena ne bi smela biti nižja od knjigovodske vrednosti delnice, izračunane na podlagi zadnjih javno objavljenih revidiranih poslovnih izkazov, in ne višja od 30-kratnika čistega dobička večinskih lastnikov na delnico, izračunanega na podlagi zadnjih javno objavljenih revidiranih poslovnih izkazov.

Pridobljene lastne delnice bi lahko umaknila ali odsvojila tako, da bi jih zamenjala za lastniške deleže v drugih družbah v okviru izvajanja strategije prevzemov ali uporabila za uvrstitev v organizirano trgovanje na trgih zunaj Slovenije. Prednostno pravico obstoječih delničarjev bi pri odsvojitvi lastnih delnic v celoti izključili.

Predlagatelja v obrazložitvi pišeta, da je na dan 13. maj letos povprečna ciljna cena analitikov, ki svoja priporočila oddajajo na Bloombergu in so stara največ leto dni, znašala 59,60 evra. Pri tem je imelo šest analitikov nakupno priporočilo in dva analitika priporočilo drži. V povprečju je tako po mnenju analitikov delnica na ravni z dne 10. maja (ko je znašala 49 evrov) poceni in ugodna za nakup.

Z nakupom in umikom še dodatnih 10 odstotkov lastnih delnic bi se trenutni dobiček na delnico (izračunan za zadnjih 12 mesecev) zvišal s trenutnih 4,59 evra, oz. 4,92 evra ob predpostavki umika doslej odkupljenih lastnih delnic, na 5,47 evra. Izračun temelji na predpostavki, da Krka za nakup lastnih delnic ne potrebuje finančnega dolga.

Odkup lastnih delnic služi kot alternativa izplačilu dividend, pišeta banki in dodajata, da je pri tem ta način povračila vlagateljem davčno bolj ugoden.

Obenem vsem delničarjem ponuja več izbire kot dividende (ali delnico držati in pričakovati kapitalski dobiček ali pa delnico prodati in s tem dobiti denarno nadomestilo), služi pa tudi kot pozitiven signal o podcenjenosti delnice podjetja. Odkupi so lahko tudi bolj časovno tempirani kot dividende.

Uprava Krke se ne strinja s predlogom. Trenutni program odkupa lastnih delnic, ki velja do julija 2014, daje upravi pooblastilo za pridobivanje lastnih delnic do višine 10 odstotkov osnovnega kapitala.

Družba pri pridobivanju delnic upošteva zakon o trgu finančnih instrumentov ter določila evropske direktive, pri čemer pazi, da z nakupi ne povzroča tržne manipulacije. Zaradi teh omejitev, nizke likvidnosti trgovanja s Krkinimi delnicami in t. i. zaprtih obdobij pred objavami poslovnih rezultatov družbe, ko družba ne pridobiva lastnih delnic, je obseg nakupov omejen.

Zato umik lastnih delnic in razveljavitev obstoječega programa odkupa lastnih delnic ter njegova nadomestitev z novim programom ne bi spremenila dinamike nakupov lastnih delnic, navaja uprava. Dodaja še, da umik lastnih delnic ne bi vplival na vrednost čistega dobička na delnico in dividende na delnico, zato se zaradi tega privlačnost Krkinih delnic za vlagatelje ne bi spremenila.

Poleg tega bi v primeru umika lastnih delnic družba izgubila strateško možnost uporabe teh delnic za prevzeme in za strateške povezave, kot so jo določili delničarji na preteklih skupščinah, oz. bi potrebovala nekaj let za ponovni nakup enake količine lastnih delnic.

Banki predlagata tudi, da bi iz statuta črtali določilo, ki pridobiteljem delnice omejuje svobodno pridobivanje delnic družbe, saj za pridobitev delnic, ki presegajo 20 odstotkov osnovnega kapitala, zahteva dovoljenje nadzornega sveta, za pridobitev delnic, ki presegajo 25 odstotkov osnovnega kapitala, pa dovoljenje skupščine. To znatno zmanjšuje interes za nakup delnic in posledično likvidnost na organiziranem trgu, navajata banki.

Tudi s tem predlogom se uprava ne strinja. Kot pravi, so delničarji to določilo sprejeli, da bi zagotovili relativno stabilno lastniško sestavo, ki upravi omogoča sprejemanje dolgoročnih strateških odločitev za razvoj družbe.