© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Ekologija
Čas branja 1 min.

Nizozemci razvili bio-beton, ki sam celi razpoke


L.T.
24. 7. 2026, 21.09
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Nizozemska inovacija samozacelitvenega betona z bakterijskimi sporami omogoča samodejno zapolnjevanje razpok ter do 40-odstotno zmanjšanje porabe armature.

Self-Healing-Process-in-practice-low-res-800x489.png
Basilisk Concrete
Primerjava fotografij pred in po procesu samoceljenja betona Basilisk.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

Nova tehnologija, znana tudi kot bio-beton, deluje tako, da voda ob prodoru aktivira bakterijske spore. Te presnovijo hranila vmešana v beton in začnejo izločati apnenec ter tako zapolnijo nastale razpoke, so inovacijo opisali na spletni strani Tehnološke univerze v Delftu (TU Delft)

Tehnologija pri novogradnjah omogoča boljšo zaščito pred vodo ter manjšo porabo jeklene armature, kar znižuje stroške in emisije ogljikovega dioksida.

Inovacijo sta razvila Henk Jonkers in Erik Schlangen s fakultete TU Delft.

Razvili tudi malto za obnovo obstoječih objektov

Podjetje Green Basilisk se ne osredotoča le na novogradnje, temveč ponuja tudi samozacelitveno malto za sanacijo obstoječih objektov. Van der Woerd pojasnjuje, da so njihovo samozacelitveno malto naredili varno pred napakami z izjemno učinkovito vezavo. To omogoča trajno in vodotesno obnovo ter zmanjšuje potrebo po prihodnjih popravilih.

Tehnologija se že praktično uporablja na konkretnih infrastrukturah, kot so vodotesni kletni prostori, pristaniški privezi, mostovi ter vodni objekti in čistilne naprave na Japonskem in Nizozemskem.

Preberite še

Na svetu letno proizvedemo okoli osem milijard kubičnih metrov betona, kar ustreza enemu kubičnemu metru na prebivalca. Gradbena panoga ustvari več kot 15 odstotkov vseh letnih izpustov ogljikovega dioksida.

Zaradi tega cilji nizozemskega betonskega sporazuma predvidevajo 50-odstotno zmanjšanje emisij do leta 2030, medtem ko cilj Evropske unije ostaja podnebna nevtralnost do leta 2050.

Svet24

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.