Podgoršek: "Notarka ni smela ustaviti posla med Mijičem in Snežičem"
Predsednik Notarske zbornice Bojan Podgoršek trdi, da notarka ni imela zakonske podlage za zavrnitev prenosa Progrosa z Borisa Mijića na Roka Snežiča.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Notarka, ki je sestavila pogodbo o brezplačnem prenosu podjetja poslanca Resnice Borisa Mijića na davčnega svetovalca Roka Snežiča, po oceni predsednika Notarske zbornice Slovenije Bojana Podgorška ni imela zakonske podlage, da bi posel zavrnila.
»Pri tem primeru notar ni smel odkloniti sestave notarskega zapisa,« je dejal Podgoršek. Poudaril je, da mora notar preveriti natančno določene zakonske omejitve, ne sme pa po lastni presoji preprečiti prenosa zgolj zato, ker je podjetje prezadolženo, insolventno ali obremenjeno z neporavnanimi obveznostmi.
Mijić je svoj poslovni delež v podjetju Progros brezplačno prenesel na Snežiča. Podjetje je nekdanjim zaposlenim ostalo dolžno več deset tisoč evrov, neporavnane obveznosti pa ima tudi do Finančne uprave in kooperantov. Snežič ga je po prevzemu preimenoval v Klukec ter kot glavno dejavnost registriral rejo kamel.
Primer je zato odprl vprašanje, ali bi moral notar ob tako očitnih finančnih in drugih obremenitvah posel preprečiti. Podgorškov odgovor je jasen: ne, če zakon pri pridobitelju deleža ne zazna izrecne ovire.
Notar ne presoja, ali je nakup pameten
Pogodba o prenosu poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo mora nastati v obliki notarskega zapisa. Brez sodelovanja notarja spremembe lastništva ni mogoče vpisati v sodni register.
Notar ima pri tem preventivno vlogo. Preveriti mora, ali pridobitelj sploh sme postati družbenik. Zakon med drugim omejuje ljudi, ki so prestali zaporno kazen zaradi določenih kaznivih dejanj, niso oddajali davčnih obračunov, imajo pomembne deleže v družbah na seznamu davčnih kršiteljev ali so zaradi kršitev delovnopravne zakonodaje v zadnjih treh letih najmanj dvakrat prejeli pravnomočno globo.
Če notar odkrije takšno oviro, mora sestavo pogodbe zavrniti. Pogoje nato ponovno preveri registrsko sodišče, elektronski sistem pa pri nekaterih omejitvah že tehnično prepreči vložitev predloga.
Podgoršek je dejal, da pri Snežiču sistem očitno ni zaznal nobene od zakonskih omejitev.
»Pridobitelj poslovnega deleža ni imel nobene izmed teh omejitev, tako da notar ni imel razloga za odklonitev,« je pojasnil.
Drugače velja za podjetje, katerega delež nekdo prenaša. To ima lahko dolgove, neporavnane davke, globe ali druge obveznosti, pa zakon kljub temu dovoljuje zamenjavo lastnika.
Podgoršek je položaj primerjal s prodajo poškodovane nepremičnine. Notar pri prodaji stanovanja ne pregleduje, ali vanj zamaka, in kupca ne prepričuje, naj ga ne kupi. Enako pri podjetju ne ocenjuje, ali prevzemnik sklepa ekonomsko pameten posel.
»To je tveganje, ki ga pridobitelj poslovnega deleža prevzema. Tako kot lahko kupiš na pol podrto hišo, lahko pridobiš star ali prezadolžen d. o. o.,« je ponazoril.
Zamenjava lastnika dolgov ne izbriše
Podgoršek je zavrnil tudi tezo, da že sama zamenjava lastnika poslabša položaj delavcev, države ali drugih upnikov.
Premoženje in dolgovi ostanejo v družbi. Poslovni delež zamenja imetnika, podjetje pa zaradi tega ne dobi manj premoženja in ne izgubi svojih obveznosti.
»Sama sprememba lastnika ni nič poslabšala položaja zaposlenih, upnikov ali države. Premoženje družbe je takšno, kot je bilo prej,« je dejal.
Družbeniki pri družbi z omejeno odgovornostjo praviloma ne odgovarjajo za njene obveznosti z osebnim premoženjem. Vendar zakon dopušča izjeme, zlasti kadar lastnik družbo zlorabi za svoje cilje. Takrat lahko pride v poštev tako imenovani spregled pravne osebnosti, ki pod določenimi pogoji omogoča poseg tudi v premoženje družbenika.
Podgoršek je poudaril, da Mijić s prenosom deleža ne more izničiti morebitne osebne, odškodninske ali kazenske odgovornosti za ravnanja pred prenosom.
»Če je bilo kaznivo dejanje ali kakršno koli drugo oškodovanje, bo še vedno odgovarjal. S tem, da je delež prenesel na novega družbenika, ni glede tega naredil ničesar,« je dejal.
To pomeni, da prenos lastništva sam po sebi ne odloča o tem, kdo odgovarja za morebitno neplačevanje delavcev, nepravilnosti pri njihovih zavarovanjih ali druga pretekla ravnanja. O tem odločajo pristojni inšpekcijski, davčni, policijski in sodni organi.
Podgoršek ne vidi fiktivnega posla
Zakon notarju prepoveduje sodelovanje pri nedopustnih ali navideznih poslih ter pri pogodbah, za katere sumi, da želijo stranke z njimi obiti zakonske obveznosti ali protipravno oškodovati tretjo osebo.
Podgoršek pa v samem prenosu Mijićevega deleža ne vidi navideznega oziroma fiktivnega posla.
Tak posel nastane, ko pogodbeni stranki navzven prikažeta razmerje, ki ga v resnici ne želita, z njim pa prikrijeta drugačen dogovor. V obravnavanem primeru je Mijić po Podgorškovi razlagi želel prenesti delež, Snežič pa ga je želel pridobiti. Lastništvo se je tudi dejansko spremenilo.
»Res ne vem, kaj bi bilo tukaj fiktivno. Odsvojitelj je želel delež prenesti na novega lastnika in novi lastnik ga je dobil. Po mojem mnenju ni šlo za fiktiven posel,« je dejal.
Gre za Podgorškovo pravno oceno na podlagi znanih okoliščin, ne za ugotovitev sodišča ali drugega organa. Tudi sam je dopustil možnost, da bi bil prenos del širše in bolj zapletene konstrukcije, ki notarju ob sestavi pogodbe ni bila znana.
»Notar je človek, ni božansko bitje, ki bi lahko ugotavljalo celotno shemo, če ne pozna celotne slike,« je dejal.
Notar mora po njegovih besedah ukrepati na podlagi zakona in dejstev, ki jih lahko preveri. Ne sme zavračati storitev zato, ker je o določeni osebi ali podjetju nekaj slišal v medijih ali ker pričakuje, da bo posel v javnosti povzročil ogorčenje.
Kritičen do izjav, ne do prenosa kot takega
Podgoršek se ni želel spuščati v širšo moralno presojo Mijićevega in Snežičevega ravnanja. Kljub temu je njune javne izjave in dogajanje po prenosu označil za neresne in neprimerne.
»Izjave, ki spremljajo ta primer, so gotovo nemoralne, neresne in neprimerne,« je dejal.
Drugače presoja sam prenos deleža. Če ta ni kršil zakona in ni neposredno oškodoval delavcev ali drugih upnikov, Podgoršek v njem ne vidi samostojnega razloga za moralno obsodbo notarke ali za zavrnitev storitve.
»Nemoralno bi bilo, če bi nekoga oškodoval. Sama sprememba lastnika pa ni imela neposrednih vplivov, zaradi katerih bi jo moral notar preprečiti,« je povedal.
Prepričan je, da je notarka izpolnila svojo preventivno vlogo in ravnala skladno z zakonom. Če bi pri pridobitelju obstajala zakonska ovira, spremembe po njegovem niti ne bi bilo mogoče vpisati v register.
Zbornica proti odpravi notarskega nadzora
Primer se odpira tudi v času razprav o morebitnih spremembah sistema prenosa poslovnih deležev. Podgoršek nasprotuje rešitvam, ki bi zmanjšale vlogo notarjev in dovolile, da bi družbeniki spremembo lastništva uredili zgolj v interni evidenci podjetja.
Tak sistem bi po njegovem odpravil preverjanje zakonskih omejitev, zmanjšal preglednost in povečal možnost zlorab.
»Noben notar ne bi preverjal, ali so pogoji izpolnjeni, ali gre za fiktiven posel in ali posel nasprotuje zakonu. Morda za spremembo lastnika sploh nihče ne bi izvedel. Mislim, da to ni dobro,« je dejal.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
