Arhiv Štajerskega Tednika

Zadružna zveza, predstavniki kmetov, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, gospodarska in seveda trgovinska zbornica so na pragu jeseni dosegle dogovor glede pravilnika in označevanja mesa, kar bo omogočalo ugotavljanje skladnosti količin v realnem času. Slednje naj bi bilo še posebej pomembno za pristojne inšpektorje, saj naj bi informacijski sistem omogočal zaznavo odstopanja glede vstopnih in prodanih količin. »Vse količine, ki pridejo do trgovine in jih trgovci prevzamejo, so zavedene. Ko je meso v vitrini, je še vedno označeno, do maloprodajnega računa pa se sledljivost izgubi. Cilj je torej, da se meso zabeleži na vhodu v trgovino in na izhodu, torej na računih, ter da se oboje ujema,« je pojasnila Alenka Marjetič Žnider iz Zadružne zveze Slovenije. Poudarila je, da se z dogovorom in spremljanjem masnega toka ustvarja zaupanje pri potrošnikih. »Pomembno je, da kupec ve, kaj kupuje. Če kupec želi lokalno slovensko meso, naj bo zagotovljeno, da ga brez mahinacij tudi dobi. Sledljivost je pomembna tudi za kmeta, saj z nadzorom količin in preprečevanjem potvorb spodbujamo, da se dobiček s konca verige prenese na začetek – do kmeta,« so dejali v Zadružni zvezi, kjer še pričakujejo, da bo zaradi pozitivnega pritiska na celotno verigo prišlo do normaliziranja cen. »Pri povprečnih odkupnih cenah smo na repu v Evropi; ta čas sicer ne, ampak v zadnjem desetletju so slovenski kmetje dobili nekaj sto milijonov evrov manj, kot bi dobili, če bi prodajali po povprečnih evropskih cenah.«

Toda kot odgovarjajo v Mercatorju, so povprečni kupci pripravljeni plačati le 7–10 % več (in ne več) za blago slovenskega izvora.

Preberite več v Štajerskem Tedniku