Arhiv Štajerskega Tednika

Računati, da bo za nižanje cen poskrbel trg, je absurdno, saj je pri nas ponudnikov goriv izjemno malo, trg pa večinsko obvladujeta Petrol in OMV. Če pogledamo v preteklost, ko je država še držala roko nad cenami dizla in bencina, vidimo, da je cena surove nafte rekord dosegla junija 2008, ko se je cena za sodček dvignila na kar 175 dolarjev, kar je več kot dvakratnik današnje cene (okoli 80 dolarjev za sodček). A takrat smo na bencinskih servisih za liter bencina plačali le 1,311 evra in za liter dizelskega goriva zgolj 1,187 evra.

Nekaj razlike lahko sicer pripišemo razlikam v tečajih valutah, preostalo gre na račun višjih trošarin, ki jih določa država, in marže, ki jo poberejo trgovci. Dejstvo je, da cene nafte trenutno niso rekordne in je možno, da se bodo še dvignile, zato morda ne bi bilo odveč, če bi vlada ukrepala, preden resnično eksplodirajo. Da so cene lahko nižje, kaže primer sosednjih Avstrije in Madžarske.

Vedno manj je konvencionalne nafte, ki se pridobiva s črpanjem, in vse večji je delež zalog nafte, ki se pridobiva s tako imenovanim »frackingom«. Slednji je dražji in profitabilen šele pri ceni od 60 dolarjev za sodček. Tako lahko v prihodnosti pričakujemo, da bodo cene goriv znatno višje od teh, ki smo jih bili vajeni do zdaj.

Žiga Kariž

Preberite več v Štajerskem Tedniku