Arhiv Lokalno.si

''Tretja fakulteta s sedežem v Novem mestu je dobila akreditacijo Sveta za visoko šolstvo,'' je na današnji predstavitvi nastajajoče Fakultete za industrijski inženiring (FINI) povedal Gregor Macedoni, predsednik Sveta zavoda Univerzitetno in raziskovalno središče (URS) Novo mesto.

Nastajanje FINI je trajalo tri leta, v projektu pa sta moči združila URS in Šolski center (ŠC) Novo mesto, ki je že doslej bil nosilec tehničnega izobraževanja v regiji in širše. ''Za nami je resnično trnova pot, a so zato rezultati toliko bolj sladki,'' je oblikovanje programov FINI opisal Drago Simončič, profesor na ŠC Novo mesto. ''Na šolskem centru imamo tradicijo srednješolskega in višješolskega tehničnega izobraževanja in velik interes je bil že s strani dijakov in študentov, da bi to nadgradili,'' je dejal.

Njegov kolega na ŠC Novo mesto Božo Kočevar pa je dodal, da je za FINI že od začetkov izjemno velik interes s strani dolenjske industrije, predvsem družb TPV, Revoz in Adria Mobil. Avtomobilska industrija je seveda še bolj obsežna, saj zajema veliko podizvajalcev in drugih sektorjev tega področja, po Kočevarjevih besedah so tako v projektu preko Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine sodelovala tudi podjetja Danfoss, Trimo, Krka, Kovinoplastika Lož, Livar, Cimos idr. ''Vsa ta podjetja so za ta program zainteresirana,'' je še zatrdil profesor Kočevar.

Sedaj sledi formalna ustanovitev fakultete, po besedah Gregorja Macedonija bo tudi ta neke vrste precedenčen primer, saj bi se kot soustanoviteljice v FINI vključile gospodarske družbe. Potem morajo akreditirati še dodiplomske in podiplomske programe FINI, skratka, realno pričakujejo, da bi fakulteta zaživela v šolskem letu 2010/11 in takrat sprejela okoli 80 študentov (skupaj na vseh treh stopnjah oz. na visokošolskem, univerzitetnem in magistrskem programu; v načrtih je seveda tudi doktorski študij). Za FINI pa si URS predvsem želi, da bi bila pot do ustanovitve enaka kot za Fakulteto za informacijske študije (FIŠ), torej da bi jo neposredno ustanovila država.

Kot je uvodoma danes povedal direktor URS Borut Rončevič, želijo visokošolski prostor v Novem mestu graditi v tesni povezavi z gospodarstvom in tudi v pogajanjih z državo je to njihov glavni adut. ''Prvi kontakt z avtomobilsko industrijo se je zgodil leta 2006 na prireditvi ob nastanku URS, ko je pobuda za tovrstno fakulteto prišla s strani družbe TPV,'' je začetke nastajanja FINI opisal Rončevič. Sledilo je pismo o nameri skupaj s ŠC Novo mesto, potem pa trnova pot akreditiranja, ki je bila po njegovih besedah sprva najbolj ovirana s strani lokalnega okolja, kasneje pa posameznih članic Univerze v Ljubljani. ''Ne vem, kako naj si sicer razlagam dejstvo, da smo za programe dobili pozitivno mnenje dveh uglednih strokovnjakov s tujih univerz, od dveh profesorjev iz neke strojne fakultete v Ljubljani pa dve negativni mnenji, po vsebini skoraj identični,'' je povedal. 

In kdaj naj bi torej dolenjska prestolnica dobila Univerzo? ''Ko bodo vse novomeške izobraževalne ustanove akreditirale vse svoje programe, ki jih že imajo na Svetu ali so v pripravi, potem imamo izpolnjene vse pogoje za univerzo, ki je v načrtih razvoja te regije in države, ob tem pa ima vso podporo gospodarstva,'' je odgovoril dr. Rončevič.

Gregor Macedoni pa dodal: ''Pomembneje je, da imamo tu dobre fakultete in posledično dobre študente, ki bodo zadovoljili kadrovske potrebe tega gospodarstva. Poleg tega moramo tem fakultetam omogočiti dobre prostorske pogoje. Ko bomo imeli vse to, je meni osebno vseeno, ali nekdo to poimenuje za univerzo ali ne. Raje imam vse navedeno, kot pa da bi nam nekdo podelil titulo univerze, ki bi vključevala slabe fakultete in študente.''

Tako Rončevič kot Macedoni sta priznala, da se vsebinski oz. programski del URS-ove vizije delovanja odlično izvaja, zatika pa se pri prostorskem, saj projekt kampusa v Drgančevju že nekaj časa stoji. ''Nič nismo naredili, a tudi še nič zamudili,'' je na vprašanje, kaj se dogaja s kampusom, odgovoril Rončevič.

Med vzroke za stagniranje pa navedel finančno stanje MO Novo mesto, ravnanje države, ki ni izpolnila niti svojih obljub iz pisma o nameri, in pa splošna gospodarska kriza. ''Na krizo se ne želim izgovarjati, a dejansko smo že razvijali misel o projektu javno-zasebnega partnerstva, pri tem nam je že pomagalo podjetje, ki ima s tem izkušnje. A oktobra lani se te pogodbe nisem upal podpisati, saj bi s tem stekli postopki iskanja kapitala in investitorjev, ki pa so že pobegnili. Še lani v poletnih mesecih so hodili k nam in z zanimanjem prisluhnili našim idejam, čez nekaj mesecev pa je večina teh interesentov izgubila tudi polovico lastnega kapitala. V teh razmerah seveda nihče ne razmišlja o naložbah v takšen projekt, kot je naš,'' je še povedal Rončevič in dodal, da bosta morala svoje v bodoče predvsem izpolniti občina (zemljišče v Drgančevju še vedno ni povsem v njeni lasti) in država.