Arhiv Štajerskega Tednika

Medtem ko se ljudje v realnem svetu zavedamo nevarnosti, ki nam jo lahko povzročijo nepridipravi, to zavedanje v virtualnem očitno še ni dozorelo. Uporabniki spleta tatove do njihovih virtualnih denarnic nemalokrat pripeljejo kar sami – z neprevidnim ravnanjem s svojimi osebnimi podatki. Nekatera izmed sporočil, ki jih pošiljajo goljufi, so na prvi pogled videti verodostojna, zato niti ni nujno, da je za nesrečo vselej kriva naivnost. Takšna e-sporočila so denimo predračuni za neko storitev ali blago. Če se dejansko zanimate za nakup nečesa in naročite predračune, bi vas takšna goljufija zlahka zavedla.

Nedavno so dolgoprstneži spretno zlorabili Finančno upravo (FURS) in pošiljali elektronsko pošto o vračilu davka. Prejemnike so s pošto zavedli, da so vpisali osebne podatke in transakcijski račun, s tem so jim bila vrata do njihovega denarja odprta. FURS se je nemudoma odzval, da gre za lažna sporočila in da njihova komunikacija z zavezanci ne poteka na takšen način. Sporočila z lažno vsebino so prihajala tudi iz naslovov, za katere so uporabniki spleta sklepali, da so bančni. Na primer: obvestilo banke o spremenjenih PIN-kodah, geslih in podobno. Nemalo je primerov lažnih spletnih prodajaln, ko kupec blago naroči in plača, a ga ne dobi, ali pa je zaradi posredovanja podatkov v nevarnosti njegov bančni račun.

Preberite več v Štajerskem Tedniku