Neplačevanje prispevkov: Dolenjski delodajalci pošteni?

##IMAGE-2564575##
Zadnjo zimo so se razširile zgodbe o neplačevanju prispevkov za pokojninsko zavarovanje. V javnosti so zaokrožile novice, da več kot 3.000 podjetij ne plačuje prispevkov, Davčna uprava RS (Durs) pa je povedala, da je neplačanih prispevkov skupno za 182 milijonov evrov oz. 3,8 odstotkov vseh zapadlih obveznosti za plačilo. Po oceni sindikata naj bi bilo v Sloveniji 150.000 delavcev, ki jim delodajalci ne plačujejo vseh prispevkov.
Še do letošnjega junija so z vrhovnega državnega tožilstva in ministrstva za pravosodje prihajala pojasnila, da neplačilo prispevkov ni kaznivo dejanje in da gre v večini primerov zgolj za kršitev delovno-pravne zakonodaje. Inšpektorat za delo je delodajalca kaznoval le v primerih, ko ta delavca ni prijavil in zanj ni plačeval prispevkov. Prve dni avgusta pa je pravosodno ministrstvo objavilo mnenje, da po veljavnem kazenskem zakoniku obstaja možnost pregona tistih delodajalcev, ki ne plačujejo socialnih prispevkov. Kazenski zakonik namreč v posebnem poglavju obravnava kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost. Ministrstvo se je oprlo na zapoved o zavarovanju in plačilu prispevkov na podlagi zaposlitve in trdi, da so prispevki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje del plačila za opravljeno delo. Delodajalci, ki to pravico kršijo, torej kršijo temeljne pravice delavcev, kar je kaznivo dejanje po 196. členu KZ-1.
Ministrstvo zdaj pričakuje, da se davkarji in tožilci opredelijo do tega vprašanja, a ker bo do učinkovitih rešitev preteklo še kar nekaj časa, smo se medtem pozanimali, kako je s plačevanjem prispevkov na območju Davčnega urada Novo mesto.
Kot so nam povedali strokovni sodelavci urada, so na dan 30. junija 2010 imeli 6,24 milijona evrov zapadlih dolgov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje in 2,48 milijona za zdravstveno zavarovanje. V prvem polletju letošnjega leta so na območju novomeškega urada odložili plačevanje pokojninskih prispevkov osmim zavezancem (gre za 1,4 milijona evrov dolga) in odobrili obročno plačevanje štirim (20.000 evrov), pretežno samostojnim podjetnikom. V pravnih osebah, ki imajo odločeno plačilo ali odobreno plačilo na obroke, je, kot so nam povedali, zaposlenih okrog 700 oseb. Davčni urad je poleg tega odložil plačilo DDV-ja v štirih primerih (232 tisoč evrov) in odobril plačilo DDV-ja na obroke v šestih primerih (147.000 evrov).
Vloge za odložitev zdravstvenih prispevkov Davčni urad odstopi Zavodu za zdravstveno zavarovanje. V prvem polletju so sicer imeli skupaj 20 vlog za odlog plačila in 8 za obročno plačilo - pretežno gre za pokojninske prispevke. Vsekakor je v letošnjem letu precej več vlog kot v preteklem letu, saj zdaj veljajo novi pogoji za odlog.
V pogovoru z direktorjem novomeškega Davčnega urada Zvonkom Špelkom in z njegovo ekipo strokovnih sodelavcev se je pokazalo, da odločbe o odlogu ali obrokih nikakor ne sprejemajo na pamet in po osebni presoji. “Odloča posamezni davčni urad na osnovi strogih in zelo jasnih enotnih meril Davčne uprave RS, ki so zapisana v pravilniku o izvajanju zakona o davčnem postopku. Zdaj se pripravlja tudi nov pravilnik. Strokovni delavec pripravi odločbo, direktor pa jo podpiše,” so nam pojasnili.
Za zdaj izterjave še niso bile potrebne, saj večina odlogov še ni zapadla v plačilo, zavezanci, ki so imeli krajše odloge (dva ali tri mesece), pa so prispevke plačali.
Število vpogledov o plačanih prispevkih se je z možnostjo, ki jo zdaj ponuja sistem e-Davki, če ima posameznik osebni računalnik, internetno povezavo in digitalno potrdilo, precej povečalo. Na pobudo naših bralcev pa smo davčni urad vprašali, kako si lahko posamezniki pomagajo z odgovorom, da plačilo prispevkov “ni zapadlo”. “To pomeni, da obveznost ni poravnana, vendar pa še ni potekel rok za poravnavo. Tak dolg je znotraj odobrenega odloga ali dogovorjenega plačila na obroke. Ti zneski bodo zagotovo poravnani ali pa bo davčni urad unovčil jamstva in poravnal prispevke,” pojasnjujejo na novomeškem uradu.
Po tem tolmačenju sodeč, odobreni dolgovi za prispevke ne bi smeli biti problematični, huje pa je, ko delodajalci prispevkov sploh ne plačujejo. “Če je plača izplačana, morajo oddati REK obrazec in obračunati prispevke. Na osnovi primerjave podatkov vemo, kateri delodajalec bi moral oddati REK obrazec, zato pozovemo delodajalca, naj obračuna prispevke. Če pa plač sploh ne izplača, potem davčni urad nima pristojnosti za izterjavo prispevkov. Kadar delodajalec izjavi, da ni izplačal plač, povabimo delavce, naj pisno (ne anonimno!) izjavijo, da so dobili plačilo na roke, ali prinesejo plačilne liste, ker na osnovi tega delodajalcu izdamo odločbo o plačilu prispevkov. Doslej se še noben delodajalec ni pritožil na tako odločbo. Moramo pa povedati, da je odziv delavcev zelo slab, saj se bojijo, da bodo izgubili službo ali pa da bodo oni obdavčeni. Vendar pa velja, da lahko izterjamo plačilo prispevkov le za tiste delavce, ki dajo tako izjavo,” opozarjajo na davčnem uradu v Novem mestu.
Breda Dušič Gornik
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se