Arhiv Štajerskega Tednika

Da bi to oviro premagali, so na šolskem ministrstvu z donatorji razdelili že 701 tablico oz. računalnik ter 800 modemov. A kljub množičnemu odzivu donatorjev, šol in posameznikov sredi aprila ostaja še več kot 600 učencev, ki so se zaradi manjka sodobne opreme znašli v neenakopravnem položaju. Na to opozarjajo tudi v uradu Varuha človekovih pravic. »Šole so zaprte, učenje na daljavo pa v veliki meri temelji na dostopu do informacijske tehnologije in predvideva aktivno udeležbo staršev. Pri Varuhu človekovih pravic poudarjamo, da imamo v Sloveniji več sto družin, ki nimajo dostopa do interneta, računalnika. Tudi tiskalnika in papirja ne. To, kar je mnogim samoumevno, za nekatere družine ni. Tiskanje učnih vsebin je za take družine zagotovo velik problem.«

Ker gre za posamezne primere, razdrobljene po Sloveniji, so v ospredje stopile šole. In kot ugotavlja Eva Klemenčič s Pedagoškega inštituta, so te ubrale različne poti. Tako nekateri učenci naloge in navodila, kaj naj počnejo, prejemajo po telefonu, za povratno informacijo pa zvezke, delovne zvezke ali izdelke fotografirajo in pošljejo učitelju; nekaterim učencem učitelji vsebine dostavljajo preko Civilne zaščite, prostovoljcev …, je izkušnje s terena predstavila Klemenčičeva. Poudarila je, da se s tem povečuje neenakost. Seveda pa je relevantno še vprašanje računalniške pismenosti in usposobljenosti učencev za rokovanje z računalniki in tablicami, še posebej tistih, ki te tehnologije pred tem niso imeli. Pa tudi sicer je računalniška pismenost pod vprašajem. Raziskava iz leta 2016 je namreč pokazala, da so četrtošolci v Sloveniji bolj bralno pismeni na papirju kakor na računalniku, je izpostavila Klemenčičeva.

»Bojim se, da noben sistem ocenjevanja na daljavo ne bo verodostojen«

Preberite več v Štajerskem Tedniku