Po koalicijskem dopolnilu k predlogu spremembe zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki ga je v četrtek sprejel odbor za delo, bo šolsko kosilo v celoti subvencionirano le za tiste iz prvega dohodkovnega razreda, za tiste iz drugega bo subvencionirano 70 odstotno in za tiste iz tretjega 40 odstotno. Današnja razprava je pokazala, da bodo poslanci koalicije vztrajali pri rešitvi, po kateri bo taka ureditev začela veljati 1. januarja. Zakonski predlog ZL in ZaAB - vložili sta ga junija - je bil radodarnejši. Po njem bi se cenzus zvišal z 18 odstotkov neto povprečne plače na 36 odstotkov. S tem bi bili do popolnega subvencioniranega kosila poleg tistih iz prvega dohodkovnega razreda pri otroškem dodatku upravičeni tudi vsi iz drugega in tretjega dohodkovnega razreda. Tako rešitev skušata ZL in ZaAB ponovno vpeljati z dopolnilom, ki sta vložili pred sejo DZ, a najverjetneje bosta tudi tokrat ostali brez podpore koalicije. Poleg tega ZL, ZaAB in NSi tudi na sejo DZ prihajajo z dopolnilom, da naj bi višji cenzus začel veljati že z začetkom novega šolskega leta, torej 1. septembra. Koalicijska večina že na odboru take rešitve ni podprla, je pa umaknila svoje dopolnilo, ki je predvidevalo uveljavitev sprememb šele s 1. marcem. Tudi v današnji predstavitvi stališč je bilo slišati očitke na račun koalicije, ker ne podpre rešitve, ki bi zagotovila brezplačno kosilo za otroke iz vseh treh najnižjih dohodkovnih razredov. Koalicija bi po mnenju ZL in ZaAB morala za uveljavitev take rešitve, ki bi letno zahtevala okoli 15,5 milijona evrov, izkazati le dovolj politične volje. Po mnenju Violete Tomič (ZL) je progresivno subvencioniranje šolskega kosila za otroke, ki živijo pod pragom revščine, nedopustno.

55 tisoč otrok živi pod pragom revščine

Pod pragom revščine živi kar 55.000 otrok, stanje pa je iz leta v leto slabše, so opozorili poslanci ZL in ZaAB. Z uveljavitvijo zakonske spremembe 1. septembra bi se razbremenilo socialno ogrožene družine, pa tudi vzgojno-izobraževalne zavode in centre za socialno delo, saj se jim ne bi naložilo dvojnega ugotavljanja upravičenosti do subvencioniranega kosila - ob začetku šolskega leta in še nato ob uveljavitvi spremembe, je dejal Luka Mesec (ZL). Iz koalicije je prišlo opozorilo, da je pri dobrem namenu žal treba upoštevati tudi finančne in organizacijske zmožnosti. Pri tem se je Uroš Prikl (DeSUS) zavzel, da se cenzus subvencioniranja šolskega kosila v prihodnje v skladu s proračunskimi zmožnostmi še zvišuje. "Lačni otroci so poraz socialne države," je poudaril. Kasnejšo uveljavitev zakona so poslanci koalicije utemeljili s tem, da se morajo šole pripraviti na zakonsko spremembo, kar pa nujno terja nekaj časa. Koalicijskemu predlogu širitve kroga upravičencev je na današnji seji DZ izrekla podporo ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič. Tudi državna sekretarka na ministrstvu za delo Martina Vuk je opozorila, da gre za predlog, ki je še finančno vzdržen. Tako Makovec Brenčičeva kot Vukova sta se zavzeli, da se v prihodnje razširi obseg pravic na tem področju. Spomnili sta tudi na druge ukrepe aktivne socialne politike. Namenu predlagateljev spremembe zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev sta že na odboru izrekli SDS in NSi. Pri tem pa so v obeh poslanskih skupinah ocenili, da predlog žal le blaži težave tistih, ki so v največji stiski, ne prinaša pa sistemske rešitve, ki bi dolgoročno izboljšala njihov socialni položaj. V prvem dohodkovnem razredu so sicer družine, katerih povprečni mesečni dohodek na osebo znaša do 181 evrov. V drugem so družine z dohodkom od 181 do 301 evrov na osebo, v tretjem pa tiste z dohodkom od 301 do 362 evrov na osebo. DZ bo o predlogu spremembe zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev glasoval ob koncu današnje seje.