M.Ž. 

##IMAGE-3559729##

Potem ko je Splošni bolnišnici Novo mesto lani uspelo zaustaviti negativen trend poslovanja, letos kaže slabše, a kot poudarja direktorica Milena Kramar Zupan, je situacija še vedno boljša kot v letih prej. V letu 2015 so tako imeli za 2,4 milijona tekoče izgube, lani le 170 tisoč evrov, po projekciji pa je bo konec leta za 1,9 milijona evrov. Razlog tiči v bistveno slabših pogojih za poslovanje od predhodnih dveh let.

»Cene zdravstvenih storitev, ki jih krije zdravstvena blagajna, so v primerjavi z lanskim letom nižje za tri odstotke, v primerjavi z letom 2014 pa kar za sedem odstotkov, mi pa na drugi strani povečujemo število storitev in programe za skrajševanje čakalnih vrst, ki so nujno potrebni za čimprejšnjo obravnavo pacientov. Žalostno je, da smo konec avgusta, pa z državo oz. zdravstveno blagajno bolnišnice še nimamo popisane pogodbe za izvajanje programov v tekočem letu in vsak mesec le dobivamo akontacijo, ki pa je v našem primeru za 150 tisočakov manjša kot lani. Na poslovanje bolnišnice še vedno zelo vpliva delovanje urgentnega centra, ki je lani predstavljalo glavnino finančnih težav. Prav tako nas je prizadela sprostitev varčevalnih ukrepov, ki jih je uvedel Zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF), kar pomeni, da smo morali zagotoviti dodaten denar za dvig plač iz naslova napredovanj, ob tem da od države nismo za to dobili nobenega evra več,« je o razlogih za letošnje slabše poslovanje povedala Kramar Zupanova in dodala, da bi bilo lahko stanje še bistveno slabše, če ne bi leta 2015 uvedli vrsto sanacijskih ukrepov.

Nezavidljivo situacijo, v kateri so se pravzaprav znašle vse bolnišnice, bi, je poudarila, lahko rešila zdravstvena reforma, ki bi sistemsko uredila trajno in stabilno financiranje bolnišnic glede na njihove dejanske potrebe in o kateri se govori že vrsto let, a še kar ne more in ne more zagledati luči sveta.

Seveda še vedno ostaja odprt problem likvidnosti zaradi nepokritih obveznosti iz preteklosti. »Vseh nepokritih obveznosti je za 9,7 milijona evrov, kar je za dobra dva milijona manj kot leta 2015. Od tega 3,9 milijona predstavljajo zapadle obveznosti do dobaviteljev, tri milijone pa likvidnostni kredit, ki smo ga najeli pri državni zakladnici. Z najemom kredita smo hoteli zaščititi bolnišnico pred ustavitvijo dobave zdravil in se obnašati poslovno korektno s pravočasnim plačilom dobaviteljem,« je pojasnila Kramar Zupanova.

Dodala je, da novomeška bolnišnica nikakor ni pred kolapsom, kot se pojavlja v nekaterih medijih, temveč pred resnimi izzivi na razvojnem, kadrovskem in organizacijskem področju, ki se jih resno lotevajo, vse s ciljem postati v nekaj letih najboljša bolnišnica v državi. »Uvajanje sprememb terja čas, smo pa naredili velik korak, kar se naložb tiče, s katerimi bomo strokovno zelo napredovali. V oktobru bomo odprli angiografski laboratorij, vreden več kot dva milijona, ki bo bistveno pripomogel k dvigu ravni zagotavljanja visokega nivoja zdravljenja koronarnih bolezni, ki so v ospredju tudi po umrljivosti v dolenjski regiji. Objavljen pa je tudi razpis za ureditev skupne intenzive in endoskopije nad urgentnim centrom, s katero bomo v precejšnjem delu razbremenili interno bolnišnico, ki deluje v veliki prostorski stiski,« je ob vsem tem zadovoljno pridala Milena Kramar Zupan.

Članek je bil objavljen v Dolenjskem listu, dne 31. avgusta 2017.