Zakaj ne zaupamo kriptovalutam? Slovenci imamo "v nogavicah" 8 milijard evrov
Kljub raznolikim možnostim za naložbe in poskoku kriptovalut še vedno najraje zaupamo tradicionalnim oblikam shranjevanja denarja. Po anketi na naši spletni strani je le dva odstotka sodelujočih izbralo kriptovalute, medtem ko jih kar 56 odstotkov sploh ne vlaga.
Kriptovalute so v zadnjem desetletju postale ena najbolj razvpitih naložbenih možnosti, z visokimi donosi in prav toliko tveganji. Pred dnevi je bitcoin dosegel nov rekord, presegel je mejo 123.000 ameriških dolarjev, kar je najvišja vrednost doslej.
Ta rekordni vrhunec je bil podprt z močnimi institucionalnimi nakupi in pričakovanji glede pozitivne kriptozakonodaje v ZDA. Kljub temu naša anketa kaže, da pri nas bolj kot potencial zaslužka igra večjo vlogo varnost.
Kriptovalute zanimajo predvsem mlajšo generacijo
»Znano je, da smo Slovenci veliki lastniki nepremičnin – to še vedno velja za najpogostejšo in najobsežnejšo obliko naložbe,« je pojasnil Igor Štemberger, predsednik uprave borznoposredniške hiše Ilirika.
»Za večino vlagateljev ostajajo v ospredju tradicionalne oblike, kot so nepremičnine, delnice, obveznice in vzajemni skladi. Kriptovalute pa zanimajo predvsem mlajšo generacijo, ki se pogosteje odloča za bolj tvegane in digitalne pristope. A njihov delež med vlagatelji za zdaj ostaja nizek.«
Tudi najnovejši podatki kažejo, da kripto še zdaleč ni postal del množičnih naložbenih navad. Mlajša populacija vstopa v ta prostor z zanimanjem, zato ostaja ta delež nizek in omejen na posameznike, ki so pripravljeni sprejeti višjo mero negotovosti.
Tradicionalni pristopi kot bolj varni
Najnovejši podatki in pogledi tržnih strokovnjakov kažejo, da so bančni računi, lastništvo delnic ter nepremičnine še vedno glavni nosilci slovenskega finančnega portfelja. Moderna orodja, kot so kriptovalute, pa ostajajo na robu zanimanja.
Po podatkih Banke Slovenije iz prvega četrtletja 2025 znašajo prihranki slovenskih gospodinjstev kar 87,1 milijarde evrov, pri čemer je večina sredstev še vedno shranjena v:
- lastništvu podjetij in delnicah (31,1 milijarde evrov),
- na bančnih računih (30,8 milijarde evrov),
- v gotovini (8 milijard evrov),
- pokojninskih in življenjskih zavarovanjih (9,6 milijard evrov).
Kriptovalut v teh uradnih statistikah sploh ni. Preprosto zato, ker jih zbere premalo ljudi, da bi sploh bile relevantna kategorija.
Kaj pravijo podatki trga?
Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) redno spremlja in objavlja podatke o prometu z delnicami, obveznicami, vzajemnimi skladi in drugimi finančnimi instrumenti. Njihove mesečne analize kažejo, da so vzajemni skladi in pokojninski skladi še vedno pomemben del naložbenega prostora, čeprav zmerno v primerjavi z zahodnoevropskimi državami.
ATVP ne spremlja naložb v kriptovalute ali nepremičnine, saj ti trgi niso regulirani na enak način kot finančni instrumenti. A prav ti dve kategoriji postajata vse pomembnejši v javnih razpravah o osebnih financah. Ti podatki potrjujejo, da varnost postavljamo pred donosnost. Denar ostaja na računih in v gotovini, kjer so obresti skromne, a tveganje nično.
Kaj nas zadržuje?
Razlogi za nizko zanimanje za kriptovalute so večplastni: pomanjkanje znanja in zaupanja, nestanovitnost trga in visoka nihajnost, neurejena zakonodaja in strah pred prevarami, močna navezanost na »otipljive« naložbe, kot so nepremičnine in gotovina.
Slovenci smo, kot kažejo tudi druge raziskave, med najbolj »varnostno naravnanimi« vlagatelji v Evropi. Najbolj zaupamo tistemu, kar lahko vidimo, primemo ali v primeru nepremičnin celo živimo.
Bodo davki dodatno spremenili odnos do kripta?
Vlada je včeraj obravnavala predlog zakona o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev. Davek se pri tem izračuna in plača po proporcionalni stopnji v višini 25 odstotkov, velja za dobičke fizičnih oseb rezidentov Slovenije v davčnem letu z odsvojitvijo kriptosredstev. Zakon naj bi stopil v veljavo s 1. januarjem 2026. Obdavčeni bodo vsi dobički ob pretvorbi kriptovalut v evre ali ob nakupih blaga in storitev s kripto, izjema pa bo menjava ene kriptovalute za drugo.
Na ministrstvu za finance želijo s tem zakonom slediti urejanju kriptoindustrije na mednarodni ravni. Za zdaj ministrstvo nima uradnih podatkov o obsegu trgovanja slovenskih fizičnih oseb s kriptosredstvi, zato je težko natančno oceniti finančne posledice predloga zakona, so zapisali na Info360.
Anketa je še dodatno razkrila, kako razmišljamo o vlaganju
Rezultati ankete z naše spletne strani »Kateri naložbeni produkt vas najbolj privlači?« kažejo na močno nezaupanje do sodobnih finančnih instrumentov. Med anketiranci jih največ, kar 56 odstotkov, sploh ne vlaga. Nepremičnine kot najbolj privlačno naložbo vidi 18 odstotkov vprašanih, sledijo plemenite kovine, kot sta zlato in srebro, s 13 odstotki. Vzajemne sklade je izbralo sedem odstotkov oseb, delnice pa le štirje odstotki. Kriptovalute zanimajo zgolj dva odstotka, medtem ko državnih obveznic ni izbral nihče.
Več kot polovica ljudi ne vlaga v nobeno obliko finančnih produktov. Ključno vprašanje za prihodnost ostaja, ali bo ta odpor počasi popuščal z večjo finančno pismenostjo, boljšo regulacijo in razmahom digitalnih platform. Ali pa bomo še naprej ostajali zvesti tradicionalni, preverjeni formuli: nepremičnina v lasti in prihranki na bančnem računu.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
