Arhiv Štajerskega Tednika

Pravica reproduciranja je seveda temeljna in izključna materialna pravica vsakega avtorja, ki jo določa tako mednarodna kot slovenska zakonodaja, a pri novi dajatvi je najbolj zanimivo, da za kriterij, koliko kakšno podjetje kopira avtorska dela, če sploh, velja zgolj posedovanje fotokopirne naprave.

Plačaš tudi, če ga nimaš na firmi

Kot pojasnjujejo na SAZOR GIZ, slovenski avtorski in založniški kolektivni organizaciji za pravice reproduciranja, so z Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) lani v začetku decembra v skladu z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah pri opravljanju gospodarske dejavnosti v Sloveniji slednjič uspeli podpisati skupni sporazum o fotokopiranju avtorskih del, ki je nato stopil v veljavo ob božiču. Po njem so zavezanci, podjetja in samostojni podjetniki, ki »opravljajo pridobitno dejavnost ter imajo vsaj enega zaposlenega in posedujejo ali najemajo napravo, ki omogoča fotokopiranje, oziroma naročajo storitve fotokopiranja pri zunanjih izvajalcih«, dolžni plačevati za kopiranje avtorskih del.

Prvi paket tako imenovanih licenčnih pogodb je Sazor podjetnikom pošiljal že spomladi, drugega pa je približno 35.000 pravnih oseb prejelo te dni. Zaradi dodatne finančne obveznosti je med njimi završalo. »Če povzamem, moramo podjetniki državi po novem torej plačevati za fotokopiranje. Če imate v firmi kakršnokoli napravo, ki omogoča reproduciranje dokumentacije, ste samodejno zavezani k omenjenemu plačevanju. Nimate nobene naprave, ki bi bila primerna za fotokopiranje? Nič za to. Honorar boste morali plačevati tudi v primeru, če občasno obiskujete fotokopirnice,« je nad novim davkom ogorčen Andrej Jurančič iz računalniškega podjetja Cax iz Krčevine pri Ptuju, zato je na družbenem omrežju »sotrpine« pozval, da se izrečejo, ali se z omenjenim sporazumom strinjajo ali ne. Verjetno je odveč govoriti, da ga nihče ne podpira.

Preberite več v Štajerskem Tedniku