Kazenske ovadbe, izterjave in dražbe zaradi neplačevanja preživnin
O višini preživnine največkrat odloča sodišče. V primerih, ko preživninski zavezanec ne plačuje določene ali dogovorjene preživnine, pa se »vmeša« Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad, ki poskrbi za nadomestilo preživnine. Ta poenostavljeno povedano založi denar, obenem pa uporabi vsa razpoložljiva sredstva, da bi prišel do poplačila dolga. Kot skrajni ukrep sodišče prične postopek dražbe nepremičnine dolžnika. V letu 2017 je v teku kar 140 postopkov izvršbe na dolžnikove nepremičnine, 27 so nepremičnino že prodali.
»Kazenski zakonik določa, da je neplačevanje preživnine kaznivo dejanje. Z dnem prvega izplačila nadomestila preživnine sklad vstopi v terjatev otroka do preživninskega zavezanca in posledično vzpostavi svojo terjatev do preživninskega zavezanca do višine nadomestil preživnine, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopka. V primeru, da dolžniki dolga ne povrnejo prostovoljno, je sklad primoran dolg izterjati prisilno,« so postopke pojasnili na Javnem jamstvenem, preživninskem in invalidskem skladu.
V letošnjem letu je v teku 140 postopkov izvršbe na dolžnikove nepremičnine. V 50 zadevah je zaradi rubeža in prodaje dolžnikovih nepremičnin sklad prišel do poplačila svojih terjatev, zavarovanih s hipoteko na nepremičninah.
Ker je pravica do nadomestila preživnine v večini primerov priznana za daljše obdobje, sklad zaradi zavarovanja svojih terjatev in v izogib zastaranju dolžnike terja za vsako triletno obdobje izplačanih nadomestil preživnine, zoper istega dolžnika pa je lahko v teku več izvršilnih postopkov hkrati.
Vedno več takih, ki ne zmorejo ali nočejo plačevati
Dolgovi posameznikov niso zelo visoki
Dražba kot skrajni ukrep
Največ otrok prejema od 80 do 120 evrov preživnine
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
