Gazela dolenjsko-posavske regije je L-Tek Elektronika
Dnevnik, družba medijskih vsebin, je nocoj v Dolenjskih Toplicah razglasila dolenjsko-posavsko gazelo 2013. Najhitreje rastoče podjetje v regiji in drugi finalist izbora za naziv zlata gazela 2013 je podjetje L-Tek Elektronika, ki je preteklo leto končalo s 5,2 milijona evrov prihodkov in imelo 60 zaposlenih.
Ob šentjernejskem strokovnjaku za elektronske komponente sta bili nominirani še semiško podjetje Cablex Plastik ter ribniški razvojniki in proizvajalci robotskih enot Yaskawa Ristro.
Komisijo je podjetje L-Tek prepričalo z dinamično in obenem stabilno organsko rastjo: v petih letih so prodajo dvignili z 1,3 milijona na 5 milijonov evrov v letu 2012. Ob tem se podjetje ne obremenjuje z ambicijo hitre rasti, njegov glavni izziv so razvojne rešitve. Zadolženost podjetja je kljub visoki rasti le 20-odstotna.
Poslovno tveganje družba obvladuje z načrtnim razvojem treh stebrov poslovanja. Veliko pozornost namenja inovacijam: 10 odstotkov prihodkov od prodaje je namenjenih razvoju, kar v kombinaciji s skrbjo za najmanjše detajle v proizvodnji zagotavlja izvirne rešitve, visoko kakovost, hitro odzivnost in s tem prilagodljivost potrebam kupcev. Poslovni partnerji L-teka, ki to znajo ceniti, so uspešna podjetja v globalnem merilu, med referencami pa sta tudi dve slovenski zlati gazeli: Dewesoft in Instrumentation Technologies.
L-Tek ima po mnenju ocenjevalcev spoštljiv odnos do okolja ter izjemno sposobnost prepoznavanja in razvoja talentov. Vse skupaj odseva v nadpovprečni dodani vrednosti v višini skoraj 44.000 evrov na zaposlenega.
In kako tečejo regijske gazele?
Medtem ko je gospodarstvo dolenjsko-posavske regije v petih letih, od 2007 do 2013, raslo po 20-odstotni stopnji rasti, so gazele prodajo povečale 5,5-kratno ali za kar 454 odstotkov. Dinamično rast prodaje in uspešnost na trgu so spremljale priložnosti za nove sodelavce: v petih letih je sto dolenjsko-posavskih gazel podpisalo 962 pogodb za zaposlitev na novo ustvarjenih delovnih mestih. Ali drugače, vsaka dolenjsko-posavska podjetniška gazela je v petih letih v povprečju prispevala deset novih delovnih mest. V istem obdobju se je število delovnih mest v regiji znižalo za 11 odstotkov, kar pomeni več kot 4000 izgubljenih delovnih mest.
Gazele so gospodarske rezultate regije z visokim tempom prehitevale tudi po rasti dodane vrednosti: v petih letih so jo podvojile, medtem ko je regijsko gospodarstvo v istem obdobju dodano vrednost povečalo za tretjino (34 odstotkov). Na lestvici stotih gazel dolenjsko-posavske regije je sicer 39 odstotkov tistih, ki presegajo povprečno dodano vrednost na zaposlenega v slovenskem gospodarstvu (37.187 evrov).
Med stotimi dolenjsko-posavskimi gazelami je tri četrtine (74 odstotkov) mikropodjetij, sledijo jim majhna podjetja (22 odstotkov), med preostalimi pa so tri srednje velika in eno veliko podjetje. V letu 2012 je povprečna gazela v tej regiji zaposlovala 24 sodelavcev (od letošnjega leta so na lestvice najhitreje rastočih uvrščena podjetja z najmanj pet zaposlenimi).
Delež kapitala v strukturi financiranja gazel dolenjsko-posavske regije znaša približno tretjina (31,5 odstotka), kar je, zanimivo, precej pod povprečjem gospodarstva regije, ki se financira zelo konservativno in v letu 2012 v strukturi kapitala beleži kar 57,87 odstotka lastniškega kapitala. Podjetniške gazele dolenjsko-posavske regije imajo v primerjavi s povprečnim podjetjem v regiji večjo verjetnost preživetja: kazalnik verjetnosti neuspeha v naslednjih dvanajstih mesecih, ki ga po lastni metodologiji (Failure Score Model) izračunava družba Bisnode, dosega vrednost 73, medtem ko regijski indeks le 50.
Sklepna prireditev Slovenska gazela 2013 bo v sredo, 23. oktobra, v SNG Opera in balet Ljubljana.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
