Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Z daljinskim sistemom se v Ljubljani ogreva 35 odstotkov ljudi oz. okoli 80.000 prebivalcev, cena daljinskega ogrevanja v prestolnici pa je približno za 25 do 30 odstotkov cenejša od drugih večjih sistemov v Sloveniji, je dejal Lozej in dodal, da je cena ogrevanja v Ljubljani vključena v košarico izračuna življenjskih potrebščin.

Cena daljinskega ogrevanja v prestolnici je približno za 25 do 30 odstotkov cenejša od drugih večjih sistemov v Sloveniji.

Za koliko bi si želeli zvišati ceno, nista povedala ne Lozej, ki bil pred nastopom funkcije direktorja združenega podjetja direktor TE-TOL, ne dosedanji direktor Energetike Ljubljane Hrvoje Drašković.

Tako so zdaj v pogovorih z lastniki in državo, da se fiksni del cene zviša na primeren način, tako, da še vedno ostanejo najcenejši v Sloveniji, je dejal Lozej.

Po njegovih besedah je treba to urediti in si s tem zagotoviti dodaten finančen vir, ki bo omogočal, da se bodo lahko z bankami pogovarjali oz. tudi sklenili vse, da zagotovijo, k čemur so se obvezali v prehodnem načrtu.

Ta je bil namreč potreben zaradi evropske direktive, ki dodatno omejujejo izpuste emisij v zrak in bo začela veljati leta 2016 - omogoča sicer prehodno obdobje do 1. julija 2020. TE-TOL je to izkoristil, prehodni načrt pa sta potrdila tako vlada kot Evropska komisija.

Razvoj, katerega del je tudi omenjena naložba, je bil eden od razlogov za združitev TE-TOL in Energetike Ljubljane, tako namreč dobijo večji kreditni potencial.

"Okolje je tisto, ki nam določa razvoj," je poudaril Lozej in dodal, da je del načrta tudi naložba v plinsko-parno enoto. Za to je bil sicer že pred dvema letoma izveden razpis, a je bil kasneje prekinjen, TE-TOL pa je pridobil tudi vsa dovoljenja.

Tako morajo uresničevati prehodni načrt, ampak je treba vseeno v fiksnem delu cene toplote, ki TE-TOL skozi vsa ta leta tišči k tlom, nek dogovor treba sprejeti, je poudaril Lozej.

"Upam, da se bomo dosegli nek dogovor skupaj z lastniki in državo, ker se drugače stvar ne more iziti," je izpostavil Lozej.

Razvoj, katerega del je tudi omenjena naložba, je bil eden od razlogov za združitev TE-TOL in Energetike Ljubljane, tako namreč dobijo večji kreditni potencial.

TE-TOL, ki je zadnja leta posloval okoli ničle, bi sicer lansko leto končal z dobičkom.

Skupna družba, v kateri je zdaj 584 zaposlenih, po Lozejevih pojasnilih potrebuje okoli osem, deset milijonov evrov dobička iz poslovanja, sicer se z bankami ne bo dali dogovoriti za financiranje plinsko-parne enote. Konsolidiran načrt za letos je sicer 3,6 milijona izgube. "S tem ne moremo iti naprej," je poudaril.

TE-TOL, ki je zadnja leta posloval okoli ničle, bi sicer lansko leto končal z dobičkom, čeprav je načrt predvideval 3,5 milijona evrov izgube, a je prišlo do, kot se je izrazil Lozej, ene "nerodnosti". Finančno ministrstvo je namreč carinski upravi poslalo odločbo, s katero je uprava 14. januarja TE-TOL poslala izvršbo v višini 1,2 milijona evrov.

Zaradi izvršbe bo tako TE-TOL leto 2013 končal z okoli 500.000 ali 600.000 evrov čiste izgube. Pri izvršbi - TE-TOL se je pritožil na upravno sodišče - gre za okoljsko dajatev iz leta 2007, ki jo družba sicer prereka, je pojasnil Lozej.

Energetika Ljubljana pa bo po Draškovićevih besedah leto 2013 končala z 2,5 milijona evrov čistega dobička in 115 milijoni evrov prihodkov.