arhiv DL

##IMAGE-3643915##

Državni svet se je na včerajšnji izredni seji zavzel, da bi tudi v drugi polovici leta višina povprečnine za občine ostala na ravni prvega polletja. Temu sledi predlog dopolnila, ki ga pošiljajo parlamentarnemu odboru za finance pred današnjo obravnavo spremembe zakona o izvrševanju proračunov za leti 2014 in 2015.

Z omenjeno spremembo se namreč na novo določa višina povprečnine za drugo polletje letošnjega leta. Vladi namreč do 30. junija ni uspelo poiskati ukrepov, s katerimi bi občinam stroške na letni ravni oklestili za 22,8 milijona evrov.

Prav to pa je bil del dogovora z združenji občin, ki so v zameno pristala na nižjo povprečnino v drugi polovici letošnjega leta. Z julijem se je ta s 525 evrov, kolikor je znašla v prvi polovici leta, tako že znižala na 500,83 evra.

Vlada, ki tudi sama priznava, da nabor ukrepov za dosego želenih prihrankov ne zadostuje, sedaj za drugo polovico leta predlaga določitev povprečnine v višini 514,22 evra. V občinah pa vztrajajo, da se ta ohrani na ravni prvega polletja, saj pripravljeni ukrepi za občine ne bodo pomenili devet milijonov evrov prihranka, kot to ocenjuje vlada.

Temu so včeraj pritrdili tudi v DS. Menijo, da je sicer nujno treba na novo določiti višino povprečnine, saj so sicer občine na slabšem, vendar pa jo je treba ohraniti pri 525 evrih.

Če bodo prihranki večji, pa se lahko nato konec leta višina povprečnine poračuna oz. se prilagodi, ob tem pritrjujejo svetniki predlogu, ki ga zagovarjajo v združenjih občin. Matičnemu delovnemu telesu DZ tako predlagajo sprejetje ustreznega dopolnila.

Svetniki opozarjajo, da višina povprečnine že sedaj ne pokriva dejanskih obveznosti občin, z njenim morebitnim znižanjem pa bi bilo ogroženo ne le delovanje, ampak tudi obstoj lokalne samouprave.

Nekatere občine so že sedaj v velikih težavah. Ob tem pa so pred občinami tudi morebitne nove obveze, ki bi lahko sledile tako iz pogajanj vlade s sindikati javnega sektorja, kot z morebitnim sprejetjem zakona o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov.

Zmanjšanje sredstev bi lahko povzročilo tudi problem na investicijskem področju, saj so občine pomemben generator investicij, je še bilo slišati v razpravi.

Državna sekretarka z ministrstva za finance Mateja Vraničar je dejala, da na vladni strani še niso izgubili vsega upanja, da bi do zaključka zakonodajnega postopka vendarle dosegli kompromisen dogovor z združenji občin. Zanj si bodo prizadevali do zadnjega trenutka, a mora ta upoštevati tudi javno-finančne možnosti države, je dejala.