##IMAGE-2215772##

''Že ni dejavnosti, kjer se gospodarska kriza ne bi odrazila. Največ težav je v avtomobilski industriji in panogami, povezanimi z njo, na primer kovinarska, pa lesna, tudi kemijska,'' je povedala vodja Zveze svobodnih sindikatov Dolenjske in Bele krajine Majda Marolt. Na zvezi imajo v tem času največ dela s pojasnjevanjem Zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa in s pogajanji z delodajalci na to temo. ''Te subvencije so izključno namenjene delavcem, ne delodajalcem. Tako jaz razumem zakon,'' je danes dejala Maroltova, a hkrati potrdila, da bodo osebni prihodki delavcev, ki imajo skrajšan, npr. 32-urni delovnik, gotovo nižji.

Konkretneje je ta hip težko govoriti, saj pogajanja med delodajalci in reprezentativnimi sindikati še potekajo. Cilj Zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa je sicer ublažiti posledice prihajajoče gospodarske krize prek zagotavljanja pomoči delodajalcem in delavcem v primerih odločitve za skrajševanje delovnega časa. Zakon, ki omogoča podjetjem pridobitev subvencije v višini 60 evrov mesečno na delavca, če delavcu kot polni delovni čas določijo 36 ur na teden, operativno izvaja Zavod RS za zaposlovanje. Vlogo lahko delodajalci oddajo do 30. septembra letos, do minulega četrtka pa so na zavodu, kot smo poročali, prejeli 149 tovrstnih vlog, ki se nanašajo na 27.498 delavcev. Na novomeški in sevniški enoti Zavoda za zaposlovanje, ki pokrivata območje Dolenjske, Bele krajine in Posavja, so potrdili, da je vlogo oddalo tudi 10 podjetij iz regije, kar se nanaša na 805 delavcev.

''Za tak ukrep se je zaenkrat odločila Adria, pa Prevent na Mirni, o tem razmišljajo v metliški Beti. Včeraj smo bili tudi v šentjernejski družbi Podgorje, kjer pa se za ta ukrep niso odločili,'' je pojasnila  Majda Marolt iz ZSSS. O subvencijah za skrajšani delovni čas so menda razmišljali tudi v Kolpi, a so si premislili. Gospodarska družba, ki namreč prejema te subvencije, v tem času ne sme odpuščati zaposlenih iz poslovnih razlogov. Iz tega gre sklepati, da bodo v Kolpi še odpuščali, a po besedah Maroltove zaenkrat ne kaže na hujše ukrepe, temveč milejši način (upokojitve, prekinitev pogodb zaposlenim za določen čas).

''Minimalna plača seveda ostane, teh ne smejo znižati. Prejeti jo mora delavec za polni delovni čas, če ta znaša 40 ali 36 ur. Delodajalci, ki nimajo npr. naročil oziroma zadosti posla, pa ne morejo zagotoviti polnega delovnega časa in bodo za tiste štiri ure zagotovili nadomestilo plače. In v ta namen prejmejo subvencijo, ki znaša 60 evrov. Če bodo delovnik zmanjšali na 32 ur, subvencija znaša 120 evrov. In sindikati seveda predlagamo, da vsaj teh 60 evrov ostane delavcu in se potem ta minimalna plača obdrži. Da mu to dajo kot poseben dodatek k plači, kar bi bilo na nek način nadomestilo za izgubljene prihodke,'' je o manjših plačah povedala sekretarka.

Poudarila je, da je bistveni namen subvencij ohranitev delovnih mest in da želijo tudi sindikati dati delodajalcem priložnost, da prebrodijo krizo. Zato se z aneksi, ki v povprečju predvidevajo za 10-odstotkov nižje plače, strinjajo. Ne strinjajo pa se z nekaterimi ukrepi delodajalcev, ki s subvencijami nimajo nobene zveze. Gre za primer novomeške Adrie Mobil, kjer so delavcem v podpis ponudili vloge za brezplačen dopust. ''Smo rekli odločen ne. Delavcem smo razložili, da jim delodajalec v primeru, da tega ne podpišejo, ne more nič. Zato smo jim podpis odsvetovali, a je vlogo po naših podatkih menda večina podpisala,'' še dodaja.

V teh časih se namreč večina delavcev boji za zaposlitev in le redki se upajo zavzeti za svoje pravice, v marsikaterem podjetju pa žal obvelja ''argument moči''. Vlada je za subvencije sicer namenila dobrih 230 milijonov evrov. Koliko tega denarja bodo deležni delavci, pa je težko napovedati, saj ukrep v praksi še ni zaživel. Po ocenah Maroltove, bo moč o tem govoriti konec marca ali v začetku aprila.