Arhiv NTRC

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic

Že nekaj mesecev v Sloveniji teče burna razprava o tem, ali bi morali uvesti kavcijski sistem za embalažo pijač. Ta bi pomenil, da bi potrošniki v trgovinah ob nakupih pijač plačali kavcijo, ki bi jo dobili nazaj, če bi vrnili prazne plastenke in pločevinke.

Gre za rešitev, ki jo najbolj podpirata pijačarska industrija in nevladna organizacija Ekokrog, ki jo je dolga leta vodil Uroš Macerl, zdaj sopredsednik politične stranke Vesna. Medtem ko so na ministrstvu za okolje, ki ga vodi Bojan Kumer, uvedbi kavcijskega sistema naklonjeni, pa so v zadnjih tednih očitno preslišali številna opozorila nasprotnikov, da bi bil ta slab tako za okolje kot za ljudi.

Zbornica komunalnega gospodarstva, trgovinska zbornica, mali trgovci in drugi namreč opozarjajo, da že obstoječi sistem ločenega zbiranja odpadne embalaže deluje zelo dobro. Slovenija je danes med najuspešnejšimi državami v EU pri recikliranju plastične odpadne embalaže. Na tej lestvici je tudi pred 10 državami, ki imajo kavcijski sistem. Pri tem poudarjajo, da je ta drag in neučinkovit.

Tudi zato smo skušali najti odgovore na vprašanja, koliko bi sploh stala uvedba kavcijskega sistema, kdo ga bo plačal in komu bi prinesel največ koristi. Ugotovili smo:

- da bi bili zmagovalci kavcijskega sistema pijačarji. Ti bi namreč imeli glavno besedo pri tem, kako se bodo porabili milijoni, zbrani od potrošnikov. Po oceni zbornice bi uvedba tega sistema povprečnemu gospodinjstvu letno prinesla 230 evrov dodatnih stroškov.

- obenem bi šlo za sanjski posel prodajalcev avtomatov za identifikacijo plastenk in pločevink. Nekateri od teh pa so tesno povezani tudi s pijačarji.

Eno od temeljnih pravil tega sistema namreč je, da ga dejansko financirajo kavcije, ki jih ljudje ne dobijo nazaj. Podatki iz Latvije kažejo, da tam brez vračila ostaja 15 odstotkov vseh kavcij. To letno pomeni 5,5 milijona evrov. S tem denarjem pa bi pri nas upravljali pijačarji.    Foto:Profimedia

Preberite več na spletni strani necenzurirano.si