Pri grobovih vojnih žrtev našli svinjsko glavo, župan in poslanec ogorčena
Napad na kraj spomina? Mostar pretresa dejanje brez primere: družine žrtev zahtevajo zaščito spominskega kraja.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Mostar je pretresel incident, ki je sprožil številne obsodbe javnosti in političnih predstavnikov. Kot poroča Slobodna Dalmacija, je bila v bližini spominskega območja v parku Liska v središču Mostarja odvržena svinjska glava, kar so pristojni označili kot skrajno žaljivo in nesprejemljivo dejanje.
Park Liska je območje posebnega pomena, saj so bili tam med vojno v Bosni in Hercegovini leta 1992 pokopani številni prebivalci Mostarja, predvsem bošnjaške muslimanske žrtve, ki so umrle med vojnim obdobjem in srbsko agresijo na mesto. Zaradi takratnih razmer je bilo območje začasno spremenjeno v pokopališče, saj uporaba drugih mestnih pokopališč ni bila varna.
Po vojni so bili posmrtni ostanki večine žrtev ekshumirani in preneseni drugam, na območju Liske pa so ostali predvsem grobovi bošnjaških žrtev. Tam so pokopane tudi nekatere hrvaške vojne žrtve, kar dokazujejo križi na posameznih grobovih.
Po navedbah policije so prijavo o dogodku prejeli v jutranjih urah. Policisti so opravili ogled kraja dogodka pod nadzorom tožilca Hercegovaško-neretvanskega kantona in napovedali, da izvajajo aktivnosti za odkritje storilcev. Primer je povzročil številne odzive, saj je bilo dejanje razumljeno kot oskrunitev kraja, ki ima za številne družine velik čustveni in zgodovinski pomen.
Mostarski župan Kordić po oskrunitvi grobov: »Takšna dejanja nimajo nobenega opravičila«
Mostarski župan Mario Kordić je dejanje ostro obsodil. Poudaril je, da takšni dogodki predstavljajo napad na dostojanstvo pokojnikov, bolečino njihovih svojcev in na temeljne vrednote spoštovanja, na katerih mora temeljiti vsaka skupnost.
»Takšna dejanja nimajo nobenega opravičila in si zaslužijo najostrejšo obsodbo,« je sporočil Kordić v odzivu, objavljenem na družbenem omrežju Facebook. Dodal je, da pričakuje čimprejšnjo ugotovitev vseh okoliščin dogodka, identifikacijo storilcev in njihovo kaznovanje. Spomnil je tudi, da je že prej predlagal dodatno zaščito in ureditev območja pokopališča v ulici Liska, da bi preprečili podobna dejanja v prihodnje.
Kajan opozarja na ponavljajoča se dejanja, ki žalijo svojce
Na dogodek se je odzval tudi novinar in poslanec v Parlamentu Bosne in Hercegovine Sanel Kajan. Po njegovih besedah incident ni osamljen, temveč del daljšega niza dejanj, ki po njegovem mnenju prizadenejo družine pokopanih. Kajan je pozval ministrstvo za notranje zadeve Hercegovaško-neretvanskega kantona, naj izvede temeljito preiskavo in čim prej odkrije odgovorne.
»Grozote, ki jih doživljajo družine ljudi, pokopanih v haremu Liska, so dosegle meje nevzdržnosti,« je zapisal.
Ob tem je navedel, da naj bi se v preteklosti pojavljali primeri pisanja fašističnih simbolov na nagrobne spomenike, poškodovanja nagrobnih spomenikov na muslimanskih grobovih, parkiranja vozil na območju grobov ter drugih dejanj, ki jih svojci razumejo kot nespoštovanje do pokojnikov.
Posebej je izpostavil tudi postavljanje betonskih križev na mestih, kjer po njegovih navedbah niso pokopane osebe, kar je dodatno povečalo napetosti okoli prihodnje namembnosti tega prostora.
Spor glede prihodnosti območja Liska
Območje Liske je že dalj časa predmet razprav med različnimi skupnostmi in mestnimi oblastmi. Islamska skupnost vztraja, da mora območje ostati pokopališče oziroma harem, saj gre za prostor, kjer so pokopane vojne žrtve.
Mestne oblasti pa menijo, da bi se morala lokacija ponovno urediti kot park, kakršen je bil pred vojno.
Najnovejši incident je tako ponovno odprl vprašanja o zaščiti spominskih območij, spoštovanju do mrtvih ter odgovornosti pristojnih institucij pri preprečevanju dejanj, ki lahko dodatno poglabljajo delitve v večetničnem Mostarju. Preiskava dogodka še poteka, policija pa išče osebe, odgovorne za dejanje.
Srebrenica ostaja rana Bosne in Hercegovine: Iskanje žrtev se nadaljuje
Ob tem naj spomnimo, da je Bosno in Hercegovino pred dnevi, 11. julija, zaznamovala tudi 31. obletnica genocida v Srebrenici. V spominskem centru v Potočarih pri Srebrenici je potekala osrednja spominska slovesnost, na kateri so pokopali posmrtne ostanke desetih novih žrtev, identificiranih po odkritju množičnih grobišč. Najmlajša med njimi je bila stara 20 let, najstarejša pa 56 let.
Genocid v Srebrenici velja za enega najhujših zločinov v Evropi po drugi svetovni vojni. Julija 1995 so sile bosanskih Srbov po zavzetju takratne bošnjaške enklave, ki je bila pod zaščito Združenih narodov, v nekaj dneh ubile več kot 8.000 Bošnjakov, predvsem moških in dečkov. Njihove posmrtne ostanke so storilci v prizadevanju za prikrivanje zločina prekopavali v številna sekundarna in terciarna množična grobišča, ki jih pristojne službe odkrivajo še danes.
V Potočarih je trenutno pokopanih več tisoč žrtev genocida, medtem ko več kot tisoč ljudi še vedno velja za pogrešane. Spomin na Srebrenico ostaja tudi danes pomembno opozorilo pred sovraštvom, zanikanjem zločinov in vsakršnim nespoštovanjem človeškega dostojanstva. Prav zaradi tega številni opozarjajo, da je zaščita krajev spomina in spoštovanje do žrtev vojn temeljna vrednota vsake demokratične družbe.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
