Nemški delavec je predrag: Proizvodnjo selijo v Srbijo in na Madžarsko
Kapitalisti vedno iščejo poceni, usposobljeno in zanesljivo delovno silo. Nemci so jo našli tudi na Madžarskem in v Srbiji.
Nemški delavec živi v urejeni državi in ima spodobno plačo. Velika podjetja pa bi rada stroške delovne sile čim bolj oklestila, zato iščejo priložnosti, da bi proizvodnjo preselila v cenovno ugodnejša in logistično dostopna okolja.
Pri časopisu Berliner Zeitung so analizirali več primerov selitve podjetij iz Nemčije na Madžarsko in v Srbijo. Najbolj jih privlačijo do 70 odstotkov nižje plače kot v Nemčiji, bližina in dovolj dobro znanje in storilnost delavcev ter manjše birokratske ovire za investitorje in davčne ugodnosti.
V Nemčiji zapirajo
Leta 2023 je britansko-nemški proizvajalec avtomobilskih delov GKN Driveline zaprl svojo tovarno v Zwickau, čeprav podjetje ni poslovalo z izgubo. Več kot 800 zaposlenih je izgubilo službo. Hkrati so v Miškolcu na Madžarskem s subvencijami madžarske vlade odprli novo tovarno za avtomobilske dele.
Omenili so tudi primer düsseldorfskega koncerna Henkel, ki je leta 2024 zaprl svojo tovarno lepil v bližini Dresdna, proizvodnjo pa preselil v madžarski Környe.
Avtomobilski dobavitelj Mahle iz Stuttgarta je že leta 2022 zaprl svojo tovarno v saškem Freibergu.
Na Madžarskem odpirajo
Nemška avtomobilska in tudi druga industrija vlaga milijarde na Madžarskem. Leta 2025 je BMW po dveh desetletjih odprl svojo prvo evropsko tovarno v Debrecenu. V zelo moderno tovarno je bilo vloženih več kot dve milijardi evrov, proizvajala pa bo izključno električne avtomobile . Dolgoročno naj bi ustvarili več kot 2000 delovnih mest. Februarja 2025 je Mercedes napovedal širitev svoje tovarne v Kecskemetu na Madžarskem za milijardo evrov. Proizvodni stroški na Madžarskem so za približno 70 odstotkov nižji kot v Nemčiji.
Poleg tega tehnološki koncern ZF Friedrichshafen gradi dve novi tovarni na Madžarskem - v Kecskemetu in Debrecenu. Bosch je v začetku leta 2025 odprl nov logistični center v Miškolcu, vreden 147,6 milijona evrov.
Za nemške industrijske gigante postaja privlačna tudi Srbija, ki sicer ni v EU, ampak ima z državami v EU sklenjene sporazume o prosti trgovini. Pred tremi leti je Continental odprl visokotehnološko tovarno elektronike v Kaću blizu Novega Sada. 30.000 kvadratnih metrov velik obrat proizvaja zaslone in infotainment sisteme. Koncern je investiral približno 150 milijonov evrov, načrtujejo pa, da bodo ustvarili približno 1500 delovnih mest.
Podjetje ZF od leta upravlja tovarno v Pančevu, kjer proizvajajo elektromotorje in dele menjalnikov. Leta 2023 so proizvodnjo razširili na elektroniko za hibridna vozila. Specialist za izpušne sisteme Boysen je leta 2021 v Subotici odprl svojo največjo tovarno v tujini. V tovarno, ki proizvaja celotne izpušne sisteme za Mercedes in Audi ter zaposluje 500 delavcev, je bilo investiranih 65 milijonov evrov.
Nižji stroški in davčne ugodnosti
V prispevku Berliner Zeitunga navedejo tudi jasne vzroke za selitev podjetij. Na Madžarskem je delovna sila trikrat cenejša od nemške, plača 1500 evrov bruto v primerjavi z nemško 4600 bruto. Davčna stopnja od dohodka pravnih oseb je najnižja v Evropi – 9 odstotkov, v Nemčiji 30 odstotkov. Na Madžarskem je, vsaj zaenkrat, cenejša tudi energija. Poleg tega madžarska in srbska oblast privabljajo tuje vlagatelje s subvencijami, davčnimi olajšavami in ugodnimi cenami zemljišč ter hitrimi birokratskimi postopki.
Brezzobi protiukrepi
Nemški sindikati opozarjajo, da protiukrepi nemške vlade, ki bi morali razbremeniti podjetja, ne dajejo pričakovanih rezultatov. »Trenutno zapiranje tovarn obuja spomine na devetdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je v Vzhodni Nemčiji po združitvi izginilo nešteto industrijskih obratov,« so spomnili.
Na drugi strani pa podjetja ugotavljajo, da je delovna etika in znanje zaposlenih v Srbiji na podobni ravni kot v Nemčiji. Vlagajo tudi v izobraževanje delavcev, določene delovne procese pa avtomatizirajo.
