Našli so pesem, ki je najbolj nevarna za voznike
Glasba za volanom je lahko povsem samoumevna. Radio ali najljubša pesem prek bluetootha pogosto zazvenijo še preden speljemo. Toda, ali je to tudi varno?
Marsikomu glasba pomaga premagovati utrujenost, krajšati dolge kilometre ali izboljšati razpoloženje. Dolgotrajne vožnje so za nekatere pravo mučenje, drugi pa jih naravnost obožujejo – predvsem zato, ker lahko glasno pojejo in si čas krajšajo z najljubšimi melodijami. Toda ali je ta improvizirani karaoke za volanom koristen ali tvegan? Znanost ima na to presenetljivo jasne odgovore.
Kaj pravi znanost o glasbi za volanom
Vprašanje vpliva glasbe na vožnjo je podrobno preučil raziskovalec tveganj in odpornosti Milad Haghani z Univerze v Melbournu. Analiziral je številne obstoječe študije in ugotovil, da enoznačnega odgovora ni – učinek glasbe je močno odvisen od okoliščin, vrste glasbe in samega voznika.
Pri utrujenih voznikih lahko glasba na monotonih odsekih ceste kratkoročno pomaga ohranjati budnost. A ta učinek ni dolgotrajen. Raziskave kažejo, da po približno 15 do 20 minutah njen spodbujevalni vpliv popusti. Poleg tega glasba predstavlja dodatno kognitivno obremenitev, saj tekmuje z osnovno nalogo – varnim upravljanjem vozila.
Več glasbe, več tveganja
Statistično gledano vozniki, ki med vožnjo poslušajo glasbo, nekoliko pogosteje povzročijo prometne nesreče. Glasba lahko vpliva na slabše nadzorovanje hitrosti in oteži vzdrževanje varnostne razdalje. Posebej izrazit je učinek pri voznikih, ki se močno prepustijo ritmu in glasbi.
Zanimivo pa je, da glasba, ki si jo voznik izbere sam, praviloma manj moti kot tista, ki jo izberejo sopotniki. Razlog tiči v tem, da vozniki pogosto uporabljajo glasbo za uravnavanje razpoloženja in stopnje vznemirjenosti, kar lahko celo pripomore k bolj stabilnemu načinu vožnje.
Glasnost in agresivnost sta pomembna
Tudi glasnost ima vpliv, a manj izrazitega, kot bi morda pričakovali. Tiha glasba praviloma vodi v počasnejšo vožnjo, srednja in višja glasnost pa lahko rahlo poveča hitrost. Gre za majhne, a dosledne učinke. Posamezne študije opozarjajo še na to, da zelo agresivna in intenzivna glasba nekatere voznike spodbuja k tveganemu vedenju in povečuje možnost napak.
Hitra, energična glasba se drži slab sloves, vendar njen vpliv na hitrost ni vedno jasen. Izjema so mladi in neizkušeni vozniki, pri katerih je povezava izrazitejša.
Kako so raziskave potekale
Večina študij je bila izvedena v voznih simulatorjih, kjer so udeleženci vozili skozi realistične prometne scenarije. Raziskovalci so pri tem spreminjali le en dejavnik – glasbo. Tako so lahko natančno merili hitrost, reakcijski čas, ohranjanje voznega pasu, zaviranje, varnostno razdaljo, simulirane trke in celo fiziološke odzive voznika.
Pesem, ki je med vožnjo nevarna
Čeprav večina ljudi glasbo uporablja kot pomoč pri ohranjanju zbranosti, obstaja vsaj ena pesem, pred katero raziskovalci izrecno svarijo. Gre za skladbo Weightless skupine Marconi Union, ki je znana kot ena najbolj sproščujočih pesmi na svetu.
Osemminutni komad je nastal v sodelovanju s terapevti za zvok, njegova struktura pa dokazano znižuje srčni utrip, krvni tlak in raven stresnega hormona kortizola. Raziskava, ki jo je izvedla blagovna znamka Radox Spa, je pokazala, da pesem povzroča izjemno globoko sprostitev.
Ko sprostitev postane nevarna
V raziskavi je sodelovalo 20 žensk, starih med 18 in 61 let. Najprej so morale pod časovnim pritiskom reševati miselne naloge, nato pa so v mirnem prostoru poslušale različne skladbe. Weightless je prepričljivo izstopala – povzročila je 73-odstotno stopnjo sprostitve in zmanjšala občutek tesnobe za kar 65 odstotkov. Pri nekaterih udeleženkah je celo povzročila zaspanost.
Vodja raziskave David Lewis-Hodgson je ob tem opozoril, da je pesem tako učinkovita, da bi jo bilo med vožnjo nevarno poslušati. Srčni utrip poslušalca se namreč postopoma prilagodi ritmu skladbe, ki se z 60 utripov na minuto upočasni na približno 50 – kar lahko vodi v zmanjšano budnost za volanom.
