Sovražite telovadbo? Morda morate poskusiti s to vadbo
Ljudje smo različni; nekateri komaj čakajo, da se lahko sprostijo z vadbo, drugim pa ta predstavlja največjo muko. Morda morate zgolj poskusiti drugače.
Tvoja svetovalka za modo, lepoto in zdrav življenjski slog.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Čeprav družbena omrežja ustvarjajo vtis, da uspešni, zdravi in zadovoljni ljudje vsak dan komaj čakajo na trening, je resničnost precej drugačna. Obstaja veliko ljudi, ki nikoli niso vzljubili fitnesa, teka ali skupinskih vadb. Ne glede na to, kolikokrat so poskusili, jih misel na trening ne navdušuje. Nasprotno – že sama ideja o telovadnici jim povzroča odpor.
Dolga leta je prav tako veljalo prepričanje, da je težava v njihovi disciplini, motivaciji ali značaju. Da preprosto niso dovolj vztrajni. Toda psihologija gibanja danes kaže drugačno sliko. Morda problem sploh ni v ljudeh, temveč zgolj v tem, da so iskali napačno obliko gibanja.
Mit, da moramo vsi oboževati vadbo
Ko govorimo o telesni aktivnosti, pogosto predpostavljamo, da obstaja univerzalna formula. Če želite biti zdravi, morate teči. Če želite biti v formi, morate v fitnes. Če želite oblikovati telo, morate slediti strukturiranemu programu vadbe. Toda ljudje smo si različni.
Nekateri obožujejo tek in med dolgimi kilometri najdejo notranji mir, drugi pa ga doživljajo kot dolgočasno mučenje. Nekdo uživa v dvigovanju uteži, drugi se ob tem počuti neprijetno in izgubljeno.
Raziskave motivacije kažejo, da bomo neko aktivnost dolgoročno ohranili le, če v njej najdemo določeno stopnjo zadovoljstva. Če je gibanje ves čas povezano zgolj z naporom, prisilo in občutkom dolžnosti, obstaja velika verjetnost, da bomo prej ali slej odnehali, zaradi česar vprašanje morda ne bi smelo biti, kako se prisiliti v vadbo, temveč kako najti gibanje, ki nam ustreza.
Zakaj nekateri ljudje sovražijo vadbo?
Odgovor je pogosto bolj zapleten, kot se zdi. Pri nekaterih izkušnja izvira iz šolskih let. Športna vzgoja je bila zanje prostor primerjanja, neuspeha ali zadrege. Namesto občutka uspeha so razvili občutek, da niso športni tip človeka.
Drugi imajo slabe izkušnje s fitnes kulturo. Preobremenjeni so z idealiziranimi podobami popolnih teles in občutkom, da nikoli niso dovolj dobri, te občutke pa dandanes še potencirajo družbena omrežja in oglasi, ki nas bombardirajo na vsakem koraku in z vseh strani.
Obstajajo pa tudi osebnostne razlike. Ljudje, ki imajo radi raznolikost, spontanost in druženje, pogosto težje vztrajajo pri klasičnih oblikah vadbe kot tisti, ki uživajo v rutini in strukturiranosti. Vse to ne pomeni, da ne marajo gibanja. Pomeni le, da ne marajo določenega načina gibanja.
Gibanje in vadba nista ista stvar
Ko nekdo reče, da ne mara vadbe, pogosto v resnici govori o organizirani vadbi, kot so fitnes, tek ali podobne oblike treningov. A človeško telo ne razlikuje med uro na sobnem kolesu in uro energične hoje po mestu. Ne zanima ga, ali smo kalorije porabili med skupinsko vadbo ali med plesom v dnevni sobi. Telo razume zgolj gibanje.
To pomeni, da lahko številne koristi, ki jih povezujemo s klasično vadbo, dosežemo tudi na drugačne načine. Prav zato postaja vse bolj priljubljena ideja, da ni treba telovaditi kot športnik, da bi živeli aktivno življenje.
Ko gibanje postane stranski učinek zabave
Pomislite na otroka na igrišču, ki zagotovo ne teče zato, da bi izboljšal srčno-žilno zmogljivost in ne skače zato, da bi porabil kalorije, temveč se giba zgolj in samo zato, ker ga dejavnost zabava.
Psihologi ugotavljajo, da odrasli pogosto izgubimo prav ta element igrivosti. Gibanje začnemo dojemati kot nalogo, obveznost ali sredstvo za popravljanje videza, posledično pa izgine tudi užitek. Morda je zato eden najboljših načinov za več gibanja prav iskanje aktivnosti, pri kateri pozabimo, da se gibamo.
Nekateri to najdejo v plesu, drugi v pohodništvu ali pa celo v vrtnarjenju, sprehajanju psa, igranju z otroki ali raziskovanju novih krajev. Ko pozornost ni več usmerjena na trening, ampak na izkušnjo, gibanje pogosto postane veliko bolj naravno.
Zakaj je hoja podcenjena supermoč
Če bi obstajala tableta, ki bi izboljšala razpoloženje, zmanjšala tveganje za številne bolezni, pomagala pri uravnavanju telesne teže in hkrati skoraj ne bi imela stranskih učinkov, bi bila svetovna uspešnica. Žal je ni, a kljub temu imamo dober približek: hojo. Kljub temu jo pogosto podcenjujemo, ker se zdi preveč preprosta.
V kulturi intenzivnih treningov je nastalo prepričanje, da šteje le tisto, kar nas močno utrudi, a telo ne potrebuje vedno ekstremnih naporov. Potrebuje predvsem redno gibanje.
Za mnoge ljudi, ki sovražijo klasično vadbo, je hoja najbolj dostopna in dolgoročno vzdržna rešitev, saj ne zahteva posebne opreme, članarine in športnih sposobnosti, temveč je dovolj zgolj odločitev, da se premaknemo.
Morda niste leni, ampak napačno motivirani
Beseda lenoba se pogosto uporablja prehitro. Nekdo, ki brez težav prehodi več ur po neznanem mestu na potovanju, ni nujno len. Nekdo, ki obožuje plesati do jutra, ni nujno neaktiven. Nekdo, ki ure preživi na vrtu, ni nujno telesno neaktiven. Težava nastane, ko vse oblike gibanja merimo skozi prizmo treninga.
Psihologi govorijo o notranji in zunanji motivaciji. Zunanja motivacija temelji na ciljih, kot so hujšanje, videz ali pritisk okolice, notranja motivacija pa izhaja iz užitka, zanimanja in zadovoljstva. Prav notranja motivacija pa je tista, ki dolgoročno ustvarja navade.
Če sovražite vadbo, morda ni smiselno iskati še bolj strogega programa. Morda je smiselno poiskati dejavnost, ki vas iskreno veseli.
Aktivni ljudje niso vedno tisti v športnih oblačilih
Ko si predstavljamo aktivnega človeka, pogosto vidimo nekoga, ki zgodaj zjutraj teče ali redno obiskuje fitnes. Toda v resnici obstaja veliko ljudi, ki skoraj nikoli ne trenirajo na klasičen način, pa so vseeno zelo aktivni.
Njihova skrivnost ni nujno večja disciplina. Pogosto gre zgolj za to, da so gibanje vključili v svoje življenje na način, ki jim ustreza in zato jim ni treba iskati motivacije vsak dan znova.
PREBERITE ŠE:
