Kaj smo se naučili v preteklih letih in nam letos ni treba več ponavljati ...
Izkušnje, tudi če so negativne, nam vedno pomagajo, da se iz njih nekaj naučimo. Ob spreminjajočem vremenu v zadnjih letih izkušnje ves čas "posodabljamo", da se bomo v prihodnjih mesecih lažje izognili neprijetnim presenečenjem in poskrbeli za uspešno vrtičkarsko letino, pa osvežimo nekaj »najnovejših« lekcij.
Gnitje česna
Gnitje česna je posledice okužbe, bakterijske ali glivične. Zelo pogosto glivice prenesemo že s semenskim materialom. Ker pa gnitje pogosto povzročajo glivice, ki so tudi v zemlji vedno prisotne, ne smemo vedno obtožiti le semenske pomanjkljivosti.
Kaj torej lahko naredimo sami? Vsekakor za nadaljnje razmnoževanje vedno izberemo najbolj debele čebule, ki so popolnoma zdrave. Nikar ob tem ne bodite površni in nikar ne mislite, da težav ne bo, če boste odstranili obolele stročke in ohranili druge. Vsak znak gnilobe je slab znak in takemu semenskemu materialu se na daleč izognimo.
Z veseljem bi vam svetovala, da je semenski material česna najbolje kupiti, a žal ni tako enostavno … Najboljši nasvet, ki vam ga tako lahko ponudim, je, da vedno stročkate tik pred sajenjem, da se najprej razvije čim močnejši koreninski sistem, šele potem listi. Pred sajenjem stročke tudi vedno razkužimo. Možnosti za to je več. Lahko si sami naredimo pripravek iz vrbovih vejic. Lahko si naredimo pripravek iz listov in korenin hrena, če ga imamo na vrtu. Lahko pa v trgovinah ali na spletu poiščete pripravek, ki vsebuje bakterijo Bacillus amyloliquefaciens (komercialni imeni pripravka sta Rasti P za male količine ali Rise P za večje pridelovalce). Kaj boste izbrali, je seveda odvisno od vas. Sama sem velika privrženka tega, da se hkrati v vodo doda tudi pripravek, ki vsebuje izvlečke morskih alg. V pripravek namakamo stročke česna (velja tudi za čebulček) vsaj 10 minut. Potem česen posadimo. S tekočino, ki ostane, zalijemo okrasne rastline v loncih, lahko pa tudi sadike vrtnin pred presajanjem.
Zdaj spomladi česen tudi okopljimo, saj je v zbiti zemlji veliko bolj občutljiv. Po okopavanju ga znova zalijemo z izbranim pripravkom. Zdaj lahko uporabimo še en pripravek, ki vsebuje isto bakterijo (Taegro). Sama bi okoli nasula še malo pepela. Slednjega nasujemo samo v krogu 10 cm okoli rastlin, plast obnovimo po vsakih padavinah vsaj do sredine aprila.
V primeru vlažne in tople pomladi je priporočljivo omenjene pripravke uporabiti še večkrat. Pomembno je tudi, da je zemlja ves čas zračna, da ni zbita in da pripravke uporabimo pozno zvečer, saj gre za žive organizme, bakterijo, ki jo sonce hitro uniči.
Trohnenje česna v skladišču
Letos se ljudje veliko pritožujejo, da jim česen trohni. Preprosto stročki postanejo mehki, prazni. Trohnenje česna je sicer lahko posledica okužb, a najpogosteje gre v bistvu za konec skladiščenja. Načeloma velja, da se zimske sorte skladiščijo krajši čas kakor spomladanske. Sorte, ki zorijo prej, prav tako prej zaključijo skladiščenje kakor tiste pozne. Tako ima na primer sorta ptujski jesenski »garancijo« samo do novega leta. Res je, da kadar so poletja ugodna, se lahko skladišči tudi dalj časa. A lansko leto je bilo zaznamovano s številnimi temperaturnimi in tudi vodnimi stresi, kar je občutno skrajšalo čas skladiščenja vseh sort. K temu prispeva veliko tudi to, da je česen najpogosteje prepozno pobran, spuljen. Tak že začenja novo vegetacijo, čeprav tega dolgo ne vidimo.
Kaj torej lahko naredimo? Veliko lahko pomaga že res redno namakanje. Namakamo, ko je zemlja še vlažna, ne pa že suha. Prav tako vsaj ob napovedih temperaturnih sprememb vsaj nekaj ur prej poškropimo z že večkrat omenjenimi biostimulansi – sama menim, da so pred skokom najprimernejše alge, po njem pa aminokisline.
Pomembno je tudi pravočasno spravilo. In kdaj je česen zrel? Ko vidimo, da so se pri večini čebul stroki izbočili iz čebule. Takrat ne omahujte, nikoli ne bo narobe, če ste malo prezgodnji, če ste prepozni, pa je prav tako lahko skladiščenje nekoliko krajše. Naj vas ne moti, da so kakšno leto listi še povsem zeleni, da je čebula še čisto nežna in nič še ni suhega. Česen sušite z listi vred, če je le možno, in to v senci, na zraku.
Buče in kumare cvetijo, plodov pa ni
V zadnjih letih se pogosto zgodi, da predvsem buče, lahko pa tudi kumare cvetijo, a plodov ne naredijo. Marsikdo se sprašuje, kaj je narobe, pri tem pa jih le malo ve, da imajo vse bučevke, tudi kumare, lubenice, melone …, ločene ženske in moške cvetove. Moški so nekoliko večji, predvsem pa na dolgih pecljih, ki gledajo iz posevka. Ženski cvetovi pa so manjši in jih najbolj prepoznamo po tem, da je pod cvetnim odevalom takoj majhen plod, ki je v resnici plodnica.
Spomladi oz. v začetku poletja je skromno tvorjenje plodov navadno posledica vremenskih razmer. Sajenje ali setev semena v prehladno zemljo, še posebej, če se nizke temperature dalj časa ne dvignejo nad 18 oC podnevi, ponoči pa padajo celo pod 5 oC, vedno povzročijo, da ta toploljubna rastlina ne razvije dovolj močnega koreninskega sistema. Nadzemni deli se sicer razvijajo, a rastlina ve, da ne more prehraniti svojih otrok. Zato ne nastavlja ženskih cvetov, brez njih pa seveda tudi ni plodov.
Podobno se lahko dogaja pozno poleti, ko so predvsem grmičaste buče »utrujene«, ker so dovolj rodile in preprosto ne zmorejo več.
Zakaj pa se sušijo plodovi, ki so že nastali?
Zato da bi rastlina lahko razvila dovolj močan koreninski sistem, sorte že povsem naravno na začetku ne tvorijo ženskih plodov zato, da bi preprečile tvorjenje plodov, saj jim to pobere preveč energije. Zato se s samimi moškimi cvetovi uspešno branijo pred težavami.
Visoko rodni hibridi pa v bistvu zelo hitro postavijo ženski cvet. Ker tako rastlina nima dovolj moči, da bi razvila močne korenine, pogosto ni sposobna prehraniti vseh nastajajočih plodov in tako začnejo rumeneti in se sušiti.
Ista težava lahko nastane, ko sadike presadimo prepozno. Pri starih sadikah se korenine ovijejo okoli koreninske grude in to svojo pot nadaljujejo tudi pri presajanju v svežo, hranilno prst. Zato se koreninski sistemi preprosto ne more dovolj razviti, koreninski volumen pa je premajhen.
In kaj pri tem lahko naredimo? Najprej sproti odstranjujte vse sušeče se plodiče, saj so tudi čisto mali že primerni za omake, juhe in podobno. Tudi druge bučke trgajte čim manjše ali pa jih celo redčite tako dolgo, da si rastlina opomore. Ne gnojite, rastlinam pomagajte samo z morskimi algami. Z njimi jih v tem primeru zalivajte, in to kar dvakrat na teden štirikrat zaporedoma. Gnojenje s hlevskim gnojem, predvsem nenadzorovano, preobilno gnojenje ta pojav pogosto še pospeši. Med domačimi pripravki bi lahko pomagal pripravek iz regrata.
Kaj pa kumare?
Podobno se zadnja leta dogaja tudi s solatnimi kumarami. Kriva je predvsem prezgodnja in zelo visoka rodnost hibridov. Smiselno je vanje vložiti nekaj dodatnega dela, da ne ostanemo ves teden ali celo dva brez plodov. Kumarice vzgajamo samo na enem steblu do višine 1,5 metra, potem pa pustimo le dve stebli. Pri tem jih sadimo gosteje skupaj (40–50 cm v vrsti). V tujini ne pustijo prvih plodov, jih odtrgajo, pri nas pa bi mogoče to naredili pri polovici rastlin, saj je prvi pridelek najslajši.
Težave s kumarami in bučami poleti
Če buče in kumare poleti nehajo tvoriti plodove, je lahko problem tudi v prevelikem številu moških cvetov. Vzrok za to je v bistvu isti: slabo razviti koreninski sistemi, vendar pa je dodaten razlog še preveč organske snovi v zemlji oz. pretirano gnojenje z gnojem ali dušikom. Kadar so temperature kolikor toliko normale, to ne povzroča velikih težav, pomemben sprožilec »katastrofe« pa so nenormalno visoke temperature, ki potem hitro padejo zelo nizko. Lani se je to zgodilo velikokrat zelo izrazito, pa tudi vmes so bili manjši temperaturni stresi. Vse to vedno povzroča več moških kakor ženskih cvetov, če pa je povezano še s slabim spomladanskim začetkom rasti, imamo res pravo katastrofo.
Omeniti moram, da je ta pojav moških cvetov brez ženskih pri sortah kumar v poletni vročini zelo močan. Pojav odmiranja plodičev je za hibride manj značilen, zato naj za imenom sorte piše F1. Vendar pa močno sumim, da se je lani nekaj zgodilo tudi s hibridi. Pojav izrazito velikega števila moških cvetov pri solatnih kumarah, ki naj bi bile, vsaj po zagotavljanju prodajalcev semena, hibridi, je bil preprosto prepogost. Zato se bojim, da seme ni bilo vedno in povsod hibridno.
Pri vrežastih bučah je vzrok cvetenja brez plodov isti, le nekoliko drugače je videti vse skupaj. Vrežaste buče že po naravi najprej nastavijo nekaj moških cvetov, ženske pa šele, ko se dovolj okrepijo. Ker pa vreme preprosto nikakor ni idealno, je teh moških cvetov preveč.
Kaj pa je rešitev? Sama svetujem, da se solatne kumare in grmičaste buče, če se to dogaja množično, posejejo raje še enkrat. Vendar predlagam, da sami vzgojite sadike. Mlade in polne energije, saj bodo rasle in rodile dolgo v jesen.
Če pa je to neizvedljivo, je najprej nujno redno namakanje. Eden izmed razlogov za sušenje plodičev in tudi velik nastavek moških cvetov je tudi neenakomerna preskrba z vodo. V hudi vročini je potrebno pogosto namakanje, saj je zaradi zelo visokih temperatur izhlapevanje tako iz tal kakor iz rastlin zelo močno. Kjer je možno, pokrijte tla z zastirko. Ta je lahko tudi pokošena trava. Slednja bo hladila zemljo, s tem pa bodo pogoji za korenine in mikroorganizme v zemlji veliko boljši. Nikar ne gnojite, odsvetujem dognojevanje z dušikom, prav tako z doma narejenimi pripravki, kot so koprive. Rastlinam pomagajte samo z listnimi gnojili oz. biostimulatorji, kot jim pravimo. To so aminokisline, še boljše alge, imamo pa tudi nekaj rastlinskih pripravkov na policah trgovin, ki vsebujejo izvlečke različnih rastlin. Mogoče bi v teh razmerah izpostavila predvsem izvlečke iz ameriškega slamnika. Lahko ga naredite tudi doma iz lastnih cvetov. S temi pripravki je treba tretirati bučnice enkrat na teden, vendar pa brez redne preskrbe z vodo ne bodo pomagali. Zato je namakanje hkrati z zastiranjem, prekrivanjem tal, najpomembnejši ukrep za zdravstveno varstvo in tudi gnojenje naših bučnic.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
