Shutterstock

Pticam sicer tudi v drugih letnih časih postavljamo ptičje valilnice, puščamo neobrezane grme, v katerih gnezdijo, in z vodnimi motivi skrbimo, da jih ne pesti žeja. Vendar se takrat dobro znajdejo tudi brez naše pomoči. Pozimi je drugače.

Nizke zimske temperature same po sebi sicer ne ogrožajo njihovih življenj, če le imajo na voljo dovolj hrane. Njihova drobna telesca potrebujejo energijo, da se ogrejejo, da lahko letijo in preživijo dolge hladne noči. Ker so dnevi kratki, ptice večino dneva preživijo iščoč hrano. Najhuje je, ko zapade sneg in se narava odene v ledeni oklep. Takrat jim naša pomoč pomeni preživetje.

Različne ptice - različne vrste hrane

Vedeti moramo, da vse ptice ne jedo enake hrane, temveč se delijo v tri skupine:
- v prvi so ptice, ki jedo vse, kar jim pride pod kljun,
- v drugi so rastlinojede in semenojede ptice,
- v tretji pa so ptice, ki imajo raje »meso«, torej jedo žuželke.

PREBERITE TUDI:

Okrasni

Najlepše dišeče vrtne rastline za božično okrasitev doma

Sadni

Kako zaščititi mlada drevesa pred mrazom, vetrom in divjadjo

V krmilnico bodo redno zahajale pernate predstavnice prvih dveh skupin, ptice iz zadnje skupine pa bodo žuželke in pajke raje iskale po drevesnih deblih ali, tako kakor taščica in stržek, ob hišah, vrtnih utah in skladovnicah drv. Tem pticam v hudi zimi pomagamo tako, da drevesne špranje zadelamo z lojem ali nesoljeno svinjsko mastjo, lahko pa na vrvico obesimo kose surovega loja ali živalskih kosti, ki se jih drži še nekaj mesa.

Zanimivo je, da nekatere vrste ptic, ki se v poletnem času hranijo pretežno z živalsko hrano, recimo sinice in drozgi, pozimi zamenjajo jedilnik in preidejo na rastlinsko hrano.

Največ ptic, ki pozimi zaidejo na vrtove, je semena: turška grlica, veliki detel, med drozgi kos, carar in brinovka, med sinicami velika sinica, plavček in močvirska sinica, brglez, poljski in domači vrabec, iz velike družine ščinkavcev pa ščinkavec, pinoža, zelenec, čižek in dlesk. To pa še ne pomeni, da jim v krmilnice trosimo samo seme. Čim raznovrstnejša bo hrana, tem širša bo paleta pernatih obiskovalcev.

Shutterstock

Hrana na gredicah

Naši vrtovi lahko že sami po sebi zagotovijo zadostno količino hrane za ptice, sploh če vključujejo »plodonosne« vrste grmovnic, kot so šipek, robida, malina, črni trn, glog, mokovec, brek, skorš, navadna krhlika, črni bezeg, rdeči in rumeni dren, jerebika, dobrovita, brogovita, bršljan in divja trta. Z njihovimi plodovi bomo zagotovili najprimernejše hranjenje ptic.

Odstopimo jim lahko tudi nekaj lastnega pridelka – pustimo nekaj jagod grozdja na trtah, ne poberemo vseh orehov in lešnikov. Del svoje ozimnice jim lahko tudi nastavimo. Šoje se bodo z veseljem lotile nastavljenega koruznega storža. Nastavljeni orehi in lešniki ob vznožju drevesa bodo zelo razveselili velikega detla, kakšnega pa bo zagotovo »sunila« tudi siva vrana. Ponudimo jim lahko tudi neoluščene arašide, ki jih povežemo z žico in obesimo na drevo.

Urša Gajšek

Vsi, ki imate na vrtu ameriški klek, ste verjetno že lahko opazovali liščke, čižke, zelence in druge naše semenojede ptice, kako veselo luščijo storžke. Z malo sreče ste lahko videli tudi pinože, ki so redne zimske gostje s severa Evrope. V manjših jatah jih lahko opazujemo vsako leto, enkrat do dvakrat na desetletje pa se zgodi, da v Sloveniji prezimuje večmilijonska jata pinož. Pinoža se prehranjuje predvsem z maščobam bogatimi semeni, daleč najraje pa ima bukov žir. Njeno pojavljanje v tako velikih jatah sovpada z bogatimi obrodi bukev in zimami brez snežne odeje.

Hrana za krmilnic

Hrano za ptice lahko kupimo ali pa jo, vsaj deloma, naberemo in naredimo sami. Mešanica hrane za zunanje ptice vsebuje poleg semen prosa, lanu, konoplje pogosto tudi semena sončnic, kar zadošča za običajno hranjenje. Na talno krmišče lahko nasujemo tudi pšenico, oves in zdrobljeno koruzo, za priboljšek pa jim včasih nastavimo tudi orehova jedrca.

Kos in cikovt se bosta pridružila le, če bomo postregli tudi jabolka ali rozine. Tudi taščica si bo z veseljem postregla s koščkom jabolka, za predjed pa ji lahko postrežemo tudi z ovsenimi kosmiči. Te tri vrste imajo rade tudi plodove jerebike, rumenega drena, črnega trna, gloga, mokovca, ki jih lahko jeseni naberemo in posušimo. 

Shutterstock

Pozor: ptic ne hranimo s kruhom!

Prvič – kruh ni energetsko bogata hrana in ne vsebuje maščob in mineralov, ki jih ptice pozimi potrebujejo. Drugič – kruh se hitro navlaži, napadejo ga plesni in postane pravo gojišče bakterij. Tak kruh je za ptice nevaren. Če bi jim že dajali kruh, bi ta moral biti posušen, ptice pa bi ga morale pojesti takoj. 

Številne se z veseljem pogostijo tudi z bukovim žirom. Jeseni ga lahko naberemo v gozdovih in jim ga »serviramo« na krmilnice. Brglez so bo hitro pridružil gostiji, si žir odnašal s krmilnice ter ga skrival v lubje dreves za pozneje, vmes pa tudi kakšnega oluščil.

Pri hranjenju ptic moramo upoštevati raznolikost hrane in tudi način, kako jim hrano ponudimo. Nekatere ptice namreč raje jedo s tal, zato jim pripravimo talno krmišče, ki pa mora biti vedno brez snega in ga zato redno odstranjujemo. Pred zimskim vetrom in zameti takšno krmišče lahko zavarujemo s smrekovimi vejami.

Pripravimo pogačo s semeni

Ko se temperature spustijo pod ledišče, ptice potrebujejo visokokalorično hrano. Takrat jim gre še zlasti v slast pogača s semeni, ki jo lahko izdelamo kar sami doma. Potrebujemo kokosovo maslo, goveji loj ali svinsko salo ter semena. Goveji loj ali svinjsko salo si priskrbimo pri mesarju. Doma ga narežemo na drobne koščke, damo v posodo in na štedilniku ali v pečici loj ali salo topimo tako dolgo, da postane tekoče in se zbistri.

Urša Gajšek

Nato vanj stresemo semena, ki so lahko sončnična, bučna, prosena, lahko pa tudi grobo zmlete orehe, neslane arašide ali konopljino seme. Vključimo lahko tudi pšenico ali ječmen. Nato maso dobro premešamo in pustimo, da se začne strjevati. Preden se popolnoma strdi, jo damo v modelčke, recimo skodelice ali kar pekač za mafine. Skoznjo namestimo leseno palčko z luknjo, skozi katero lahko speljemo vrvico in pogačo nato obesimo na drevo.

Ohlajeno lojno pogačo lahko tudi preprosto oblikujete v krogle, ki jih postavite v krmilnice, na okensko polico ali obesite na drevo.

Še zlasti praktična in estetska na pogled je lojna pogača v kokosovem orehu. Pripravljeno lojno pogačo vlijete v polovico kokosovega oreha, skozi katerega izvrtate luknjo in ga z vrvico obesite na drevo. Taka pogača bo pticam olajšala hranjenje, saj bodo imele tudi prostor za pristanek in boljši oprijem, hkrati pa vam lahko naprej služi kot krmilnica.

Profimedia

Visečih lojnih pogač bodo še zlasti vesele nekoliko bolj plašne dolgorepke in velike sinice, ki si, ko krmilnico zasedejo vrabci, skoraj ne drznejo priti blizu in le od daleč opazujejo in upajo, da jim bo še kaj ostalo.

Ne pozabite na higieno

Hrana seveda ne sme biti nikoli pokvarjena, ker lahko pri pticah povzroči različna obolenja.
Vsa krmišča moramo tudi pozimi redno čistiti. Pri čiščenju ptičje krmilnice si pomagamo s strgalom ali zidarsko žlico, s katerima odstranimo ostanke hrane in iztrebke. Odstranimo tudi ostanke hrane na tleh.