Domači bioaktivni vivarij: zeleni raj mladeniča iz Mengša
Odkrijte, kako je mladenič iz Mengša doma ustvaril bioaktivni vivarij in v njem vzgojil tropski zeleni raj, kjer sobne rastline uspevajo skoraj brez nege.
Ljubezen do rastlin se vedno bolj krepi tudi med mladimi ljudmi. Med njimi je tudi Anže Pančur, ki me je prijazno povabil na ogled svojega domačega zelenega raja v Mengšu. Njegov ogenjček ljubezni do rastlin se je zanetil povsem po naključju, ko je za deseti rojstni dan v dar dobil dve bradati agami.
PREBERITE TUDI:
Že kot majhen otročiček se je navduševal nad vsem, kar je lezlo. Tako je na primer ob jezeru nabral žabji mrest in v svoji sobi vzgojil celo množico majhnih žabic, ki jih je seveda kasneje spustil nazaj v naravo. Starša sta njegovo navdušenje nad majhnimi živalmi podpirala in ga nagradila s pravo domačo živaljo. Bradate agame so kuščarji, ki so sicer vsejedi, zaradi njihovega zdravja pa se je Anže potrudil, da jim je zagotovil čim več raznolike rastlinske prehrane.
Začelo se je z vivaristiko
S prihodom agam je začel malce bolj preučevati vivaristiko, saj je svojima ljubljenčkoma želel urediti tudi najbolj prijeten dom. Ob širjenju znanja se je vedno bolj zažigala tudi njegova iskrica. Zašel je v svet tropskih žabic, njihova prisrčnost pa ga je tako navdušila, da si je kmalu kupil tudi svojo prvo podrevnico. Podrevnice so majhne žabice, katerih naravno okolje so tropski gozdovi Srednje Amerike, predvsem Kostarike in Paname, s številnimi vrstami pa ponujajo ogromno možnosti za navdušenje in raziskovanje.
Prav gotovo ste že kdaj videli fotografijo znamenite živo zelene kostariške žabice, ob kateri je naša prva asociacija, da ni le nadvse simpatična, ampak tudi strupena. Tudi ta znamenita žabica je podrevnica in res zanje velja, da so strupene. Celo tako strupene, da so domorodni Indijanci z njihovim strupom mazali puščice, ki so jih uporabljali za lov. Nekatere so tako strupene, da ob vnosu njihovega strupa v usta lahko umrlo celo 50 odraslih ljudi.
A žabice, ki veselo skačejo po Anžetovem vivariju, niso strupene. Strup se namreč tvori s tem, ko se žabice prehranjujejo z žuželkami, ki jejo strupene rastline. Strup torej na žabe pravzaprav prehaja iz strupenih rastlin. Anže pa svoje žabice hrani z mutiranimi vinskimi mušicami, ki ne letijo in seveda tudi niso strupene. Tako so povsem varne in brez kakršnegakoli strupa tudi pisane dvoživke.
Anže se je enostavno zaljubil v ta mala bitja, njegova soba pa je tako dobila prvi bioaktivni vivarij oziroma terarij.
Občutljive žabice potrebujejo prav posebno okolje
Žabice dendrobati so na svoje okolje precej občutljive, in če želimo, da se bodo v vivariju dobro počutile, jim moramo zagotoviti mikroklimo, ki je podobna tropskemu deževnemu gozdu. Vse to je Anžeta vodilo, da je dodobra raziskal tudi rastlinski svet in se posledično zaljubil tudi v eksotične zelene ljubljenke.
Večina med njimi se je v zadnjih letih znašla na seznamu priljubljenih in močno iskanih sobnih rastlin, a čeprav jih seveda mladi ljubitelj goji tudi zaradi njihovega estetskega videza, njegovo občudovanje seže še veliko dlje. Najraje ima svoje rastlinice, ko so še majhne, nedozorele in ko jih lahko »spravi« v svoje terarije. Z največjim veseljem spremlja njihov razvoj in vriska od veselja kot majhen otrok, ko ga kakšna razveseli z novim malce posebnim listom ali vzorčkom.
Anže pravi, da ne razume ljudi, ki se pritožujejo, da jim sobne rastline ne uspevajo tako, kot bi si želeli. Pojasnil mi je, da bi ljudje morali razumeti, da večina teh zelenih lepotic prihaja iz tropskega okolja, kjer je zračna vlaga nadvse visoka.
Čeprav smo jih spravili v lončke in jih označili za sobne rastline, pa to še ne pomeni, da so se njihove lastnosti in rastne zahteve močno spremenile. Je že res, da se žlahtnitelji trudijo ustvarjati prilagojene sorte, a čudežev vseeno ne moremo pričakovati. Tako Anže poskrbi, da imajo tudi rastline čim bolj avtohtone razmere, ki jim omogočajo optimalno rast.
In kako to doseže?
Poznate razliko med terarijem in vivarijem? Čeprav na videz delujeta zelo podobno, je terarij namenjen predvsem vzgoji rastlin, vivarij pa je v osnovi oblikovan kot habitat za živali, predvsem dvoživke, plazilce in kače.
V terariju tropskim rastlinam zagotovimo vse, kar potrebujejo
S terarijem, seveda. Večina njegovih rastlin raste v terarijih oz. v akvarijih ali drugih steklenih posodah. Zato, da lahko ustvari primerno mikroklimo in vlaga ne izhlapeva, so akvariji prekriti s prozorno folijo, posode pa so zaprte in navadno niti nimajo odprtine za zrak.
Anže mi je pojasnil, da se v posodi ustvari povsem samozadostno okolje, in če le imajo rastline dovolj svetlobe, povsem uspešno rastejo tudi, če jih ne dognojujemo, zalivamo in tudi ne odpiramo. Nekaj od njegovih terarijev je zaprtih že več let zapored … Z navdušenjem je povedal, da je rekord nekega terarista iz tujine kar 66 let – toliko časa terarij uspeva brez kakršnegakoli človekovega interveniranja.
Da lahko ustvarimo tako okolje, pa je seveda potrebno veliko znanja in tudi natančnosti. Devetnajstletnik je zato, da danes lahko ustvari brezhiben terarij, pregledal na YouTubu nešteto posnetkov teraristov z vsega sveta, prebral ogromno knjig in člankov ter seveda tudi marsikaj eksperimentiral. Veliko informacij dobi tudi v spletni skupini, kjer se povezujejo ljubitelji z vsega sveta, poleg navdušenja nad terariji in vivariji pa jim je skupno tudi to, da drug drugemu iskreno radi pomagajo in si med seboj delijo izkušnje. Z nekaterimi od njih je celo stkal prava prijateljstva, poleg tega pa mu tudi pomagajo priti do zelo redkih rastlin in dvoživk.
Kaj pa je brezhiben terarij?
Sicer je podrobnosti preveč, da bi mi Anže lahko vse zaupal v tako kratkem času, je pa poudaril nekaj ključnih elementov, na katere sam nikoli ne pozabi in jih vključi v vsak terarij. Kot prvo je nadvse pomembno, da ima terarij primerno drenažo. Rastline potrebujejo veliko vlage, a njihove korenine ne smejo stati v vodi. Tako dno vedno pokrijemo z debelo plastjo glinenih kroglic. Na vrh te plasti Anže namesti plast mreže proti komarjem, zato da voda lahko odteka, a substrat ne pobegne med drenažo.
Zelo pomemben del pa je tudi prava mešanica substrata, strokovno se imenuje ABG miks za terarije. Tega mladenič vedno pripravlja sam, po občutku iz izkušenj, ključno pa je, da je substrat zelo zračen in odceden. Za ta namen dodaja kokosova vlakna, pesek in druge materiale, s katerimi doseže, da je tudi vrednost pH primerljiva z razmerami v tropskem gozdu.
V substrat doda še kolonijo čisto majhnih izotopnih rakcev in skakačev (springtailerji), ti pa so zadolženi za ohranjanje visokih vrednosti hranil. Sami se namreč prehranjujejo z rastlinskimi ostanki, plesnijo in iztrebki žabic, njihovi iztrebki pa potem bogatijo zemljo in poskrbijo, da dognojevanje ni potrebno. Hkrati tudi skrbijo za čistost terarija in preženejo celo nadležne plesni, ki se v vlažnem okolju rade ustvarijo.
Posebno vlogo v terarijih ima tudi mah. Anže ga nabira v naravnem okolju, pri tem pa pazi, da ga pobere tako, da ne naredi škode oziroma se lahko mah hitro obnovi v prvotno stanje. Navdušuje ga, koliko različnih sort raste pri nas, vsak od njih pa ima kakšno posebnost, ki terariju doda unikaten karakter. Z mahom namreč zasadi zgornjo plast substrata in šele nato rastline posadi na svoja mesta.
Nekatere med njimi rastejo tudi v lubju vej, s katerimi so obdane zadnje in stranske stene terarija. Taka je tudi bromelija, ki pa je v vivariju še posebno pomembna, saj nanjo žabice zaradi njene značilne oblike odlagajo svoja jajčeca. Ko se izležejo paglavci, mama na konice listov bromelije odlaga tudi neoplojena jajčka, ki mladim žabicam predstavljajo poglavitno oziroma edino hrano.
Skrb za rastline
Anže posajene rastline zalije oziroma poprši z vodo le na začetku, nato pa se zaradi zaprtega sistema vlaga ohranja sama od sebe. V vivariju, kjer so prisotne tudi žabice, je nujno, da uporablja le posebno osmozno vodo, to je voda, ki jo prefiltrira skozi posebne filtre in ji tako odstrani vse primesi, ostanejo le molekule H2O. Koža teh žabic je namreč zelo občutljiva, iz tega razloga jih tudi nikoli ne prijemljemo v gole roke, saj bi jih spojine iz naše kože lahko poškodovale. Pri rokovanju tako Anže vedno uporabi plastično rokavico.
Rastline v Anžetovih terarijih so najrazličnejših sort. Ima jih več kot 300 sort, med njimi so tudi številne redke sobne rastline, a vsem je značilno, da so primerne za gojenje v terarijih: bromelije, marcgravije, mahovi Selaginella in številne ovijalke, kot je tudi na primer Ficus pumila 'Quercifolia'.
Večina rastlin, tudi tiste najdragocenejše, nima svojega lončka, pač pa si prostor delijo z drugimi. Tako v enem plastičnem lončku rastejo tudi trije do štirje potaknjenci različnih vrst in sort, to pa zato, ker Anže zagovarja naravno okolje. Tudi v tropskem gozdu namreč vlada velika gneča in rastline si morajo prostor izboriti. Ko se trudijo, da bi preživele, se krepijo in tako postajajo odpornejše.
Svoje navdušenje rad deli tudi z drugimi
Ob tolikšnem znanju in navdušenju nad vivaristiko sem seveda sklepala, da se je moj gostitelj odločil za študij biologije. Zaupal mi je namreč, da zadnje leto študira v Kopru, prav zato pa je sedaj njegova soba malce bolj skromna, ker je večino vivarijev prepustil v deljeno oskrbo svojim prijateljem. A moje sklepanje ni bilo pravilno. Nadobudni študent želi postati razredni učitelj, seveda pa je njegova velika želja, da bi nad rastlinami navdušil tudi mlade učence, ki jih bo nekoč prevzel pod svoje okrilje.
Sedaj si večino štipendije prisluži z izdelavo ličnih majhnih terarijev, povpraševanje po njih pa se ustvarja kar samo od sebe. Seveda se ves čas »igra« tudi s potaknjenci, a te najraje nekomu podari in ne podpira visokih cen, ki so jih nekateri umetno ustvarili na našem trgu. Zanj je izdelava terarijev in vivarijev srčen konjiček, s katerim živi, odrašča in se razvija. Vse to ga srčno izpopolnjuje in vsaj zame je lahko mnogim tistim, ki iščejo svoje življenjsko poslanstvo, velik vzor. Ko delamo tisto, kar nas veseli, in se ob tem ves čas razvijamo ter rastemo, zares živimo, in prav to je naše največje poslanstvo.
E-novice · Rože in vrt
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
je life-coach in glavna urednica revije Rože & VRT, ki jo z veliko mero strokovnosti in uredniške vizije vodi že vrsto let. Njeno profesionalno delo se prepleta z osebnim poslanstvom – raziskovanjem človeškega vedenja ter iskanjem načinov za bolj zavestno in uravnoteženo življenje. Poleg tem o urejanju vrtov se poglobljeno posveča področjem osebne rasti - čuječnosti, meditacije in optimizacije osebne produktivnosti, kjer posameznikom pomaga razvijati večjo notranjo stabilnost, jasnost misli in učinkovitost pri vsakodnevnih izzivih. S svojim delom povezuje znanje, prakso in izkušnje v vsebine, ki nagovarjajo tako um kot srce.
