Kako skrbimo za kompost pozimi?
Kompost je v vrtu nepogrešljiv, zato ga vrtičkarji najpogosteje pridelujemo sami. Nanj pa tudi pozimi ne smemo pozabiti -poskrbimo za nemoteno razgradnjo bioloških snovi.
Kompost z domačega vrta je koristen na več načinov. Nadomešča nam kupljena gnojila in tako varčujemo; zmanjšujemo tudi negativne učinke na okolje, saj ne potrebujemo niti prevoza gnojil niti njihove pridelave. Na vrtu nam domači kompost pomaga izboljšati strukturo prsti, povečati njeno zračnost in obogatiti biološko raznovrstnost. Kot zastirka pripomore k zadrževanju vlage na odcednih tleh, v težki, glineni prsti pa olajša odcednost.
PREBERITE TUDI:
Vse, kar raste in živi na vrtu, prej ali slej dočaka svoj konec. Pri večini rastlin med razvojem njihovi deli odpadajo ali propadejo, kar predstavlja eno glavnih sestavin vsakega kompostnega kupa ali kompostnika. Kuhinjski odpadki se prav tako lahko znajdejo na kupu. Vendar moramo upoštevati, da bo bogat kompost nastal le iz mešanice zelenih in rjavih sestavin, ki jih moramo dodajati v pravem razmerju.
Kaj vse so zelene sestavine?
Poleg prej navedenih rastlinskih delov in kuhinjskih odpadkov so lahko tudi ostanki cvetličnih šopkov (rastlin, ki ne izvirajo iz cvetličarn, ampak z domačega vrta ali s travnikov). Zeleni so tudi odkos domače trate (če je nismo pretirano tretirali s herbicidi!), enoletni pleveli (pred razvojem semen!), odpadlo sadje in vrtnine. Za te sestavine je značilna visoka vsebnost dušika.
In kaj spada med rjave sestavine?
Na prvem mestu so suhe veje, ostanki obrezovanja dreves in grmov ter žive meje, kar vse je priporočljivo zmleti v drobilniku. Dobrodošli so tudi suha slama, natrgan karton in papir, ki ni potiskan s tiskarskimi barvami ali črnilom. Ti odpadki bodo prispevali veliko ogljika.
Bakterije in mikroorganizmi, ki razgrajujejo te sestavine, so najučinkovitejši, kadar je zeleno in rjavo v ustreznem razmerju. To znaša približno: od 25 do 50 odstotkov je lahko zelenega, preostalih 75 do 50 odstotkov pa je rjavi delež.
Kako ravnamo z zelenimi in z rjavimi sestavinami?
V obdobju rasti trato pogosto kosimo, zato predstavljajo ostanki košnje velik delež sestavin komposta. Odkos moramo na kompost dodajati pomešan z rjavimi sestavinami, če želimo preprečiti, da bi iz ostankov trate nastala sluzasta, smrdljiva zmes. Če trenutno nimamo dovolj rjavih delov, odkos raje odložimo poleg komposta in ga dodajmo, ko bodo na voljo rjave sestavine.
Na trgu ponujajo različne spodbujevalce razvoja komposta in dodatke zanj. Če bomo upoštevali zgoraj navedena razmerja in ne bomo dodajali nezaželenih sestavin, teh dodatkov ne bomo potrebovali. Med nezaželene sestavine spadata tudi apno in lesni pepel, ki povečujeta bazičnost komposta in uničujeta bakterije v njem.
Grmi in drevesa prispevajo svoj delež h kompostu z odpadlimi ali suhimi vejami in listjem. Tudi ostanki obrezovanja žive meje ali grmovnic, odžagane debelejše veje drevesa in drevesni štori spadajo med primerne rjave sestavine. Dokler so v manjših količinah, jih lahko ročno narežemo na manjše koščke. Večje ostanke obrezovanja bomo raje zmleli v drobilniku. Ti imajo seveda omejitve glede debeline vej, ki jih lahko »prebavijo«, zato si bomo morda morali pomagati s sekiro ali žago.
Ti rjavi deli bodo razpadali dlje od zelenih, a hkrati bodo zaradi bolj robate oblike zagotavljali večjo zračnost v kompostnem kupu, kar je seveda zaželeno. Dokončno se bodo razgradili šele v treh do štirih letih, pri tem pa bodo spodbujali razgradnjo zelenih delov komposta. Raziskave so tudi pokazale, da lahko na kompost damo dele sicer strupenih rastlin, saj se strupene snovi med razgradnjo spremenijo, zato je tak kompost neškodljiv.
Kako negujemo kompost?
Kompost potrebuje določeno nego. K tej spada obračanje plasti v kompostnem kupu ali kompostniku. S tem omogočamo dostop zraka, ki je nujno potreben pri razgradnji. Kompost moramo premetati večkrat na leto. Kako bomo to izvedli, je odvisno od tega, ali sestavine odlagamo kar na kup, v ograjeni kompostnik ali celo v katerega od manjših kompostnikov, ki so na voljo na trgu. Prav tako moramo kompost ob dlje časa trajajočem suhem vremenu vlažiti oziroma zalivati.
Kako dolgo pravzaprav traja, da nastane zrel kompost? V večjem kompostniku je ta čas krajši, v manjšem navadno daljši. Načeloma pa velja, da razgradnja traja od pol leta do dve leti. V toplem delu leta je proces hitrejši, v hladnih mesecih pa se razgradnja upočasni.
Težave in rešitve zanje
Seveda se lahko zgodi, da vse ne poteka tako, kot bi želeli. Kadar opazimo, da je del komposta vlažen, lepljiv, smrdljiv, je to verjetno posledica premajhne zračnosti in prevelike vlage. Pomagamo si tako, da kompostnik pokrijemo in zaščitimo pred dežjem ter dodamo večji delež rjavih sestavin. Suh in vlaknat kompost je nastal verjetno zaradi premalo vlage in prevelikega deleža rjavih sestavin. Zalijemo ga in dodamo zelene dele. Lahko dodamo, če imamo možnost, tudi tanjšo plast hlevskega gnoja ali kostne moke.
Kaj pa pozimi?
Tudi pozimi se volumen sestavin, ki jih dodajamo kompostu, zmanjša za dobro polovico. Nižje temperature ozračja seveda vplivajo na hitrost razgradnje. Pri tem ni vseeno, ali kompostiramo v zaprtem kompostniku ali kompost nastaja na odprtem kupu. Bakterije, glive in drugi mikrobi ter večji razgrajevalci, kot so žuželke, ličinke in gliste, živijo v kompostu celo leto. Njihovo delovanje se ustavi le, če celotna gmota komposta zmrzne. V zaprtem kompostniku se razgradnja vsaj v sredini ne bo ustavila. Lahko pa z nekaterimi ukrepi preprečimo ustavitev razgradnje.
Jeseni zbrano odpadlo listje dodamo kompostu in ga s tem napravimo bolj zračnega. Z listjem lahko napolnimo vreče in z njimi obdamo kompostnik ter ga tako izoliramo.
Če le imamo možnost, v kompostnik tudi pozimi dodajamo plasti zelenih in rjavih sestavin, saj bodo toplotno izolirale spodnje plasti in spodbujale nadaljevanje razgradnje. Ob tem bo koristno, če na sveže dodane plasti potresemo tanko plast zrelega (domačega) komposta ali kupljenega substrata, saj bomo tako dodali razgrajevalce. Predvsem rjave dele pozimi skušajmo čim bolj zmanjšati, zdrobiti ali razrezati. Kompostnik lahko obdamo tudi s slamnatimi balami, kar bo ohranilo višjo temperaturo v njem.
E-novice · Rože in vrt
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
