Shutterstock

Nad plevel s plevelom

Pleveli so velika nadloga, ki vsakega vrtičkarja spravlja ob živce. Če jih nimamo ves čas pod nadzorom, lahko hitro prerastejo naše gredice in boj z njimi se sprevrže v pravo mesarsko klanje. Še posebno na vrtovih, kjer se uporablja svež gnoj in še ne do konca razgrajen kompost, se množijo tako hitro, da jih le stežka dohajamo. Da bi se temu izognili, je priporočljivo, da vedno uporabljate le zrel kompost, ki so ga mikroorganizmi že predelali v humus.

Shutterstock

PREBERITE TUDI:
- Odpravljene dileme urbanega vrtičkarja,
- Poskrbite za namakanje, preden nastopi suša.

Ob tem pa je dobro vedeti, da plevel ni le velika nadloga, ampak je v našem vrtu tudi koristen, saj so pleveli v svoji osnovi zelo zdrave rastline. Če znamo plevel izkoristiti na pravi način, z njim lahko povečamo celo vitalnost vrtnin. In kako to naredimo? Ko plevel izpulimo, ga namočimo v vodi in počakamo, da se razgradi. Če je toplo, se bo razgradil v približno dveh tednih, drugače bo trajalo malce dlje. Plevel med namakanjem večkrat premešamo, da v zmes pride kisik. Ko se bo plevel razgradil, bomo dobili vitalno gnojevko, s katero zalijemo vrt, še posebno na tistih mestih, kjer je bilo plevela prej največ. Pred uporabo gnojevko razredčimo z vodo, tako da od 1 do 2 litra gnojevke razredčimo z 10 litri vode.

Shutterstock

Poleg tega da takšna gnojevka zelo spodbuja rast vrtnin, še posebno zelja, kumaric in paradižnika, negativno deluje na rast novih plevelov. Nekaterih plevelov se bomo tako znebili hitro, pri drugih, trdovratnejših, kot je na primer tudi slak, pa bomo morali grede zaliti še enkrat ali dvakrat. Prvo leto se bo rast plevelov zelo zmanjšala, naslednje leto pa z njimi sploh ne bomo imeli več težav. Gnojevko lahko naredimo samo iz ene vrste plevela, lahko pa namočimo več vrst tudi skupaj.

Črni fižol je celo bolj zdrav od klasičnega

Slovenski vrtičkarji na vrtu navadno vsaj kakšno gredico posvetimo sejanju fižola, saj ima pridelava te stročnice v naših krajih dolgo zgodovino. Pri izbiri sort se navadno držimo tega, kar je na razpolago v semenskih vrečkah na policah naših trgovin in vrtnarij, pri tem pa ne razmišljamo kaj dosti o sami hranilni vrednosti našega izbora. Verjetno prav zato pri nas bolj malo poznamo črni fižol, pa čeprav je ta tako rekoč osnovna sestavina jedi po vsej Srednji in Južni Ameriki. Ponekod ga uporabljajo celo za zajtrk ob jajcih, drugače pa ga postrežejo kot prilogo (pogosto skupaj z rižem) pri skoraj vseh mesnih in ribjih jedeh, uporabljajo pa ga seveda tudi za solate, juhe, namaze in podobno.

Shutterstock

Ne moremo reči, da črnega fižola v Evropi ne poznamo, saj so ga iz Latinske Amerike čez Atlantski ocean pripeljali že v 16. stoletju, skupaj s krompirjem in koruzo. Da ne raste v naših vrtovih, je verjetno krivo predvsem to, da o njem ne vemo veliko, hkrati pa semena še niso dostopna čisto povsod. Vendar se je vsekakor vredno malce potruditi in semena naročiti tudi v spletnih trgovinah, saj je črni fižol med vsemi najbolj zdrava vrsta fižola, ker vsebuje največ antioksidantov, poleg tega pa skoraj vse esencialne aminokisline, folno kislino, veliko vitaminov in mineralov. Kot vsi fižoli je tudi odličen vir beljakovin in vlaknin, redno uživanje črnega fižola pa znižuje raven sladkorja v krvi in hkrati tudi krvni tlak.

Črni fižol sicer spada med nizke sorte, njegova prednost pa je še, da je zelo odporen proti boleznim in prenaša tudi visoke temperature. Ker je rastlina sposobna sama ustvariti potreben dušik, ne potrebuje posebno bogate prsti. Zanj izberemo čim bolj sončno gredo, na kateri voda ne zastaja. Preden črni fižol posejemo, ga čez noč namočimo v hladni vodi, da kalčki hitreje odženejo. Semena položimo v od 3 do 5 centimetrov globoke jamice, po eno ali dve semeni skupaj, v vrsti naj bodo narazen od 10 do 15 centimetrov, med vrstami pa naj bo od 30 do 40 cm prostora. Med vrstami lahko posadimo še druge posevke.

Shutterstock

Na prosto ga prvič sejemo v maju, pozneje pa še večkrat, da si vso sezono rasti do jeseni omogočimo sprotno trganje in veliko pridelka. Po sejanju gredo zmerno zalijemo, ko pa se rastline že okrepijo, jih zalivamo le, če je suša. Pomagamo si z zastirko iz slame ali suhe trave, kar prepreči razvoj plesni in rast plevela. Če boste črni fižol uporabljali za sprotno obiranje, mu namenite oporo iz vej, da bo lažje ves čas rodil in ustvarjal nove stroke, hkrati pa bo podprta rastlina tudi varnejša pred škodljivci in umazanijo iz tal. Če boste stroke sušili, pa opora za grmiček ni potrebna. Ob tem omenimo še, da je najbolj nadležen škodljivec fižolov žižek, ki napade zrna, ko jih že skladiščimo. Da bi se mu izognili, takoj po luščenju črni fižol damo v zamrzovalno skrinjo za teden dni, s čimer škodljivca pravočasno zatremo.

Rastline so rade v družbi bakra

Ste kdaj pomislili, iz kakšnega materiala je vaše orodje? Najpogosteje se uporablja železo, a ga lahko hitro napade rja, in čeprav nas morda to na videz niti ne moti toliko, rja za naše rastline prav gotovo ni zdrava. Povzroči namreč razrast plesni in patogenih elementov, ki okužijo tla, posledično pa tudi rastline. Tudi če se sami po nesreči ranimo z železnim delom lopate ali kakšnega drugega orodja, se zelo pogosto dogodi, da se rana okuži in zdravljenje traja veliko časa.

Shutterstock

Kaj je torej alternativa? Na trgu sicer ni tako zelo pogosto, ampak najkoristnejše za naš vrt je vrtno orodje, narejeno iz brona. Bron je zlitina, ki je v večinskem deležu sestavljena iz bakra, vsebuje pa tudi kositer in nekatere druge kovine. Je ena najstarejših kovin, ljudje pa so ga začeli uporabljati že 4000 let pred našim štetjem. Tudi kmetovalci so ga v preteklosti pogosto uporabljali za izdelavo domačega orodja, saj so vedeli, da ima ta zlitina ogromno pozitivnih koristi za rastline. Ker je baker antiseptičen in samočistilen, ni nevarnosti, da bi ob delu na vrtu z orodjem prenesli bolezenske klice.

A to ni edina njegova prednost. Dokazano bronasto orodje v zemljo vsadi svojo vitalnost, tako pa dviguje potenco prsti. Poleg tega je struktura prsti boljša, prst vsebuje več kalija in zadržuje več vlage, zemlja je tudi manj kisla. Baker ne moti magnetizma tal, ker je sam namagneten, prav tako je dobro toplotno in električno prevoden, kar pozitivno vpliva na oskrbo rastlin z energijo. Vpliva celo na površinsko napetost vode, ki je zaradi bakra večja in manj hlapljiva, tako pa rastline vodo lažje posrkajo. Zaradi vseh teh učinkov rastline, ki raste na z bakrom obdelani zemlji, bolje uspevajo, pridelek je večji in lepši. In še ena prednost: bakra polži ne marajo, zato z bronastim orodjem posredno z gredic preženemo tudi te požrešne škodljivce.

Shutterstock

Na žalost pa je baker v sodobnem industrijskem svetu skoraj povsod zamenjalo železo. To je preprosto lažje za obdelavo in po večini cenejše. A kdor malce razmišlja in mu ni vseeno, kaj uporablja v svojem vrtu, bo morda po branju tega prispevka postal malce pozornejši na to, kakšno vrtno orodje uporablja. Glede na vse prednosti brona se je vsekakor vredno malce potruditi in poiskati »butične« proizvajalce, ki vrtno orodje izdelujejo iz te dragocene zlitine. Med njimi je celo nekaj Slovencev. Ker je baker sam po sebi premehak, za izdelavo orodja dodajo kositer in s tem nastane bron, ki ga do konca obdelajo s kovanjem. Tako orodje dobi svojo trdnost, ob tem pa skoraj tudi večnost. Takega orodja ni treba menjati na vsakih nekaj let, temveč bo ostal naš večni spremljevalec v vrtu. Poleg vrtnega orodja lahko na gredicah uporabimo tudi druge koristne bronaste pripomočke – žice, količke, kljukice …

Piramidne oblike v vrtu spodbujajo zdravo rast rastlin

Mar ni zanimivo, da skoraj povsod po svetu najdemo grajene strukture, ki spominjajo na piramide? Gradila so jih številna starodavna ljudstva, najdemo jih na najbolj nenavadnih mestih, od puščave do goste džungle in visokih hribov, marsikje pa še vedno ne moremo logično pojasniti, kako je ljudem sploh uspelo zgraditi tako težke in zapletene konstrukcije. A nekaj postaja čedalje jasneje: pomen piramid je veliko večji, kot ga lahko zaznamo s prostim očesom. Skoraj po pravilu so imela ljudstva, ki so gradila piramide, zelo poglobljeno znanje o vplivu nebesnih teles in astroloških pojavov na razmere na zemlji, ob tem pa so verjetno tudi precej dobro znala brati energije, ki jih sodobni človek pogosto raje prezre. A nekateri dokazi vsekakor jasno kažejo, da bi morali, zato da so učinki kar najboljši, nekaj več pozornosti posvetiti tudi temu, kar je očem nevidno in se odraža zgolj kot nevidna energija, iz katere je sestavljeno tako rekoč vse na tem planetu in tudi v brezmejnem vesolju.

Shutterstock

Eden od takih načinov optimiziranja je tudi uporaba piramidnih struktur. Ko so raziskovali egipčanske piramide, so na podlagi meritev elektromagnetnih polj ugotovili, da te niso bile le grobnice, kot so sprva predvidevali, ampak so bili tudi neke vrste energijski pospeševalniki, ki so poskrbeli za izjemno ugodno okolje za živa bitja znotraj in tudi v bližini piramid. Nikola Tesla je celo trdil, da omogočajo komunikacijo na velike daljave. Na tej podlagi so nato znanstveniki pripravili številne druge raziskave, ki so vse dokazale, da imajo piramide pozitiven energijski vpliv in pozitivno, včasih celo zdravilno delujejo na okolico. Rusi so tako na primer eksperimentirali z mišmi, ki so jih okužili s smrtonosnimi virusi, potem pa so jih polovico zaprli v manjšo piramido, druge pa pustili zunaj. Zunaj so vse poginile, pri tistih, ki so bile zaprte v piramidi, pa jih je preživelo kar 60 %.

Leta 2018 je v projektu Food is energy vpliv piramidne oblike na rast rastlin raziskovala tudi slovenska umetnica Marjetica Potrč. V projektu Agrikulturne univerze v Atenah je sodelovala s kolegico Valentino Karga, poleg piramidnega rastlinjaka pa so bile tudi rastline posajene na različnih ravneh, tako da so v skupni rasti tvorile piramidno strukturo. 

Ta in podobni preizkusi so Ruse spodbudili, da so začeli v obliki piramid graditi celo stanovanjska in študentska naselja, znanje o moči piramid pa so začeli uporabljati tudi v kmetijstvu. Tako so začeli proizvajati sadike oziroma kaliti semena v rastlinjakih v obliki piramide in rezultati so vedno zelo prepričujoči. Tako so na primer sončnice, ki so zrastle iz semena, kaljenega v piramidnem rastlinjaku, naredile dvakrat večji cvet kot običajno, v dvojno velikost pa so zrastle tudi številne gomoljnice – vse to seveda brez kakršnih koli dodatkov gnojil ali drugih kemičnih sredstev.

Shutterstock

Pa lahko to znanje izkoristimo tudi v domačem vrtu? Vsekakor. Ni potrebno, da je piramida kamnita struktura, naredimo jo lahko tudi iz lesa. Če bi radi nekaj naredili tudi zase, pa lahko v kotičku vrta zgradite svojo velnes piramidno lopo za dušo. Lahko je le toliko velika, da vanjo postavite ležalnik, na katerem se boste sproščali, ko se boste želeli napolniti s svežo energijo. Če boste pustili vrata odprta, pa se kaj lahko dogodi, da se bo v vašo »energijsko komoro« povabila tudi kakšna žival, ki bo iskala najboljši prostor za zdravljenje.

Shutterstock