Shutterstock

Je rastlinjak treba razkuževati?

To vprašanje je še posebej aktualno v tem času. Ste morda pomislili, kaj sploh pomeni beseda razkuževanje? Gre za uničenje, odstranjevanje mikroorganizmov. Pri tem žal uničevanja ne moremo početi selektivno – dejstvo je, da ne znamo odstraniti samo tistih mikroorganizmov, ki jih ne maramo, pri tem pa »dobre fante« pustiti nedotaknjene. In ti »dobri fantje« so še kako pomembni – rastline brez mikroorganizmov v zemlji ne morejo živeti. To mora vedno ostati v naši zavesti, še več, preiti nam mora celo v podzavest.

PREBERITE TUDI:

Zelenjavni

Kaj naj v rastlinjaku raste pozimi?

##ARTICLE-1858297##

Mikroorganizmi so potrebni za razkroj organske snovi v humus, ki je najosnovnejša hrana rastlin. A tudi humus morajo mikroorganizmi razgraditi do rastlinam dostopnih molekul, ki jih edine lahko sprejmejo kot hrano. Mikroorganizmi živijo v območju korenin in celo pogosto določajo, katera hranila in kako jih bo rastlina sprejela. Poleg tega je na listih, na koreninah, v zemlji veliko gliv, bakterij …, ki lahko rastline zaščitijo pred boleznimi in škodljivci.

Moj odločen odgovor bi bil torej, da vrtne zemlje, se pravi zemlje, kjer rastejo naše rastline, nikoli ne razkužujemo. Kaj pa lahko naredimo?

Ključ je v kolobarju. Prepričana sem, da noben rastlinjak za kolobarjenje ni premajhen, kvečjemu so prevelike naše želje, kaj vse bi radi pridelali na majhnem koščku zemlje. V praksi opažam, da je v rastlinjakih res največja težava prav kolobar. A zagotavljam vam, da ni tako težko, le ne smemo si želeti preveč.

Preprosto, z razhudniki poleti in solatnicami pozimi zasadimo samo polovico rastlinjaka. Tukaj ni izgovora, je majhen, ne moremo …; toliko, kolikor je velik, toliko lahko posadimo. Na drugi polovici potem sadimo čim več drugih vrtnin, ki niso v sorodu z razhudniki in solatnicami. Vsako leto nato te polovice zamenjamo, vedno pa najdemo vsaj 25 odstotkov površin, kamor posejemo belo gorjušico in meliorativno redkev. To sta rastlini, ki naravno rahljata in tudi razkužujeta zemljo.

Apno in vse, kar vrtičkarji zdaj lahko najdete na spletu, da vam ne bi bilo treba kolobariti, je le metanje peska v oči. Če želite imeti rastlinjak na istem mestu več let, nič drugega ne bo zaleglo.

No, ena rešitev sicer še obstaja … In sicer, da bi vrtnine pridelovali tako, kot rastejo v naravi na travnikih, torej povsem pomešano. To zdaj »strokovno« imenujemo mešani posevki, še večji »strokovnjaki« pa uporabljajo tujko intercropping. A za to potrebujemo veliko več znanja, na istem mestu mora rasti vsaj pet rastlin iz različnih botaničnih družin. Je pa res, da mešani posevki nevtralizirajo negativne posledice ozkega kolobarja …

Nujno je tudi zračenje

Shutterstock

V rastlinjaku lahko pozimi gojimo veliko rastlin, a pri tem ne smemo pozabiti, da ga moramo tudi v zimskih mesecih redno zračiti. Izkoristimo vsak sončen dan in ga takoj, ko se temperature dvignejo nad nič stopinj Celzija, odprimo ter temeljito prezračimo. Zračenje pomeni, da je odprt najmanj eno uro, bolje pa še veliko več. Tudi dolžina in pogostnost zračenja sta odvisni od velikosti rastlinjaka. Večji je, manj pogosto je lahko zračenje.

Zalivamo izredno malo, seveda pa se zemlja vseeno ne sme popolnoma posušiti. Prezimnih vrtnin tudi ne gnojimo. Poskrbimo pa, da je kljub zalivanju, ki je potrebno, zemlja ves čas rahla.

Zaščita

V ali blizu rastlinjaka imamo po navadi vodovodno napeljavo, ki nam omogoča lažje zalivanje. Ob nizkih temperaturah se cevi lahko poškodujejo, še posebej občutljive so vse cevi, ki so na prostem. Tako je običajno najbolje, da vodo pred začetkom zmrzovanja zapremo in seveda izpraznimo cevi. Če je vodovodna napeljava dovolj zavarovana pred mrazom, teh težav ne bomo imeli …

Le redke zime so povsem brez snega, in tudi kadar sneži, se moramo spomniti na zaščito rastlinjaka. Še posebej če je sneg moker in težek, ga moramo redno odstranjevati s strehe rastlinjaka; če se seveda sam ne stopi in ne zdrsne po naklonu.

Pozorni moramo biti tudi na pojav glodavcev – miši. Te pridejo zelo rade prezimovat v toplejši prostor. Na naši zelenjavi lahko naredijo veliko škode, spomladi pa pojedo še kaleče seme sadik. Zato se včasih ne moremo izogniti nastavljanju vab zanje. Pri tem moramo paziti na domače živali, da se z njimi ne zastrupijo tudi one.

Miša Pušenjak

V bližino rastlinjaka bi jaz nastavila tudi krmilnico za ptice. Te bodo potem poleti skrbele, da bo škodljivcev v rastlinjaku manj. Tudi kakšen kup lesa, slame prav ob rastlinjaku bo zadržal tam koristne žuželke. Zdaj namesto tega postavljamo hišice oziroma hotele za koristne organizme, ki so lahko dekorativni in celo vrtu v okras. Koristne žuželke pa bodo spomladi tako hitro začele boj s škodljivci v rastlinjaku.

Manjše rastlinjake ogrevamo

Če imate manjši rastlinjak, morate vedeti, da ne bo vedno vrtninam ponujal zadostne zaščite pred mrazom. Zaščitnik oziroma izolator je namreč zrak in tega se moramo zavedati. Čeprav zadnjih deset let pravega zimskega mraza ni bilo, se ta še vedno lahko zgodi, poleg tega ponovno postaja nadvse aktualna spomladanska pozeba. Manjši je rastlinjak, prej bo zunanji mrzel zrak prodrl vanj. Zato imejte pripravljene rešitve.

Miša Pušenjak

Rastlinjak lahko ogrevamo s svečami, zelo dobro pa deluje tudi še tleč pepel. Damo ga v iztrošeno, a ne preluknjano kovinsko posodo. Ko zvečer nehate kuriti hišo, žerjavico odnesite v rastlinjak. Pri tem je seveda treba zelo paziti, kam in kako žerjavico postavimo, da ne bi povzročili požara. Žerjavica je odlična rešitev za spomladanske pozebe, ki so običajno kratkotrajne.

Še vedno veliko premalo pa se pri nas uporabljajo prozorne cevi z vodo. Dobijo se, samo nekaj več iskanja po spletu je potrebno. Cev položimo med vrste rastlin in jo napolnimo z vodo. Podnevi sončni žarki vodo segrejejo, ponoči pa ob ohlajanju vode toplota služi rastlinam. Ta način je seveda spet namenjen predvsem zgodnjepomladanskim mrzlim nočem.

O avtorju

Miša Pušenjak

priljubljena inženirka agronomije, avtorica številnih vrtnarskih knjig, specialistka za zelenjadnice in okrasne rastline. Njeno knjižno uspešnico SEMENARSTVO – kako pridelati kakovostno seme, ki jo je izdala Založba Kmečki glas, lahko naročite na tel. št. 01 473 53 79 ali na e-naslovu karmen@czd-kmeckiglas.si. Več informacij o Mišinih knjigah poiščite na https://zalozba.kmeckiglas.com/pusenjak-misa/.