Shutterstock

Pozorno izberimo rastlino ob nakupu

Prvi korak uspešnega gojenja citrusov se začne ob nakupu ustrezne rastline v vrtnariji ali vrtnem centru. Gojeni citrusi niso poceni, zato je pomembno, da znamo izbrati kakovosten primerek. Ta naj ima eno, pokončno rastoče steblo, ki sega okoli pol metra v višino. Rastline, ki so že na začetku nizke in gosto raščene, je pozneje težko obrezovati. Pozorni moramo biti na škodljivce, ki jih rastlina ob nakupu nikakor ne sme imeti (kaparji, volnate uši).

Citrusi v prodaji so po večini vzgojeni s cepljenjem, zato lahko pričakujemo prve plodove kar hitro, morda celo že isto leto. Kdor uživa v vzgoji sadik iz pešk, pa bo moral kar nekaj let počakati, da bo rastlina dosegla starost, primerno za razvoj cvetov in plodov. Največkrat bomo v vrtnariji videli sadike limonovcev, mandarinovcev ali drugih vrst, ki so jih vzgojili v italijanskih drevesnicah.

Poskrbimo za ustrezne temperature v vseh letnih časih

Največkrat se gojenja citrusov ne lotimo, ker v naših prostorih ne moremo zagotoviti primerne temperature. Lestvica za mraz občutljivih citrusov je približno takšna: najmanj mraza prenesejo zeleni limonovci (plodovi so limete), sledijo grenivke, pomarančevci, limonovci, mandarinovci. Najnižja temperatura v prostoru za prezimovanje je okoli 10 °C, vendar številni citrusi prenesejo tudi precej nižje temperature, a le za nekaj ur na dan. Rdeča lučka zasveti pri 7 °C, nikakor pa temperatura ne sme pasti pod ničlo. Citrusi cvetijo pozimi, plodovi pa potrebujejo več mesecev za zorenje, zato moramo prezimovanju posvetiti vso pozornost.

Shutterstock

Shutterstock

Prezimovanje za mraz občutljivih rastlin v sodobnih domovih je precej zahtevno. Prostori, kamor pozimi postavimo posode z rastlinami, so navadno pretemni in pretopli, če so ogrevani s centralno kurjavo, pa tudi presuhi. Resda so citrusi prilagodljiva družina rastlin, vendar naj temperatura v prostoru pozimi ne preseže 15 °C, svetlobe pa ne bo nikoli preveč.

PREBERITE TUDI:
- Eksotično sadno drevje v vrtovih celinske Slovenije,
- Jagodni izbor super okusnih sort jagod.

To so splošna priporočila, vendar velja, da bomo najvarnejši način prezimovanja ugotovili z leti, saj na rastlino vplivajo tudi klima, v kateri živimo, mikrolokacija našega doma in/ali vrta, vrsta citrusa in njegova splošna odpornost.

Shutterstock

Deževnica namesto vode iz vodovoda

Citrusi so sicer rastline iz toplih, celo vročih krajev (spomnimo se nalepk, ki jih opazimo na sadežih!), kar pa ne pomeni, da glede vlage na rastišču niso nezahtevni. Citruse v posodah moramo poleti redno zalivati, saj voda zaradi toplega zraka hitreje izhlapeva. Uporabljamo samo deževnico, saj klor, dodan vodi iz vodovoda, škoduje limonovcem in drugim agrumom; tudi apnenec, raztopljen v vodi, jim ne koristi.

Shutterstock

Pomanjkanje vode bo citrus, gojen v posodi, pokazal tako, da se bodo mladi listi začeli grbančiti, cvetni popki pa bodo odpadli. Preobilno zalivanje ima za posledico pretirano namočene korenine, kar bo povzročilo njihovo gnitje. Z vsakodnevnim zalivanjem »po malem« bomo dosegli navlaženo vrhnjo plast substrata, spodnji del koreninskega sistema pa bo trpel sušo. Tudi preveliko količino vlage v prsti bo rastlina pokazala z rumenenjem in odpadanjem listov, česar ne smemo zamenjati s pomanjkanjem vode.

Vsekakor moramo preprečiti zastajanje vode v loncu, kar je za citrus zelo škodljivo. Zato je priporočljivo, da lonec postavimo na primerne keramične podstavke.

Shutterstock

Prednosti toplejših leg

Ljubitelji citrusov, ki živijo na Primorskem, Goriškem ali drugih toplih območjih naše dežele, lahko na svojem vrtu poiščejo najprimernejšo mikrolokacijo, čim bolj obsijano s soncem, morda celo na zavetni legi, in poskusijo z vzgojo na prostem. Najprimernejši so mandarinovci, sledijo jim limonovci, izjemoma gojitelji lahko preverijo tudi, ali bo na prostem prezimil kumkvat. Pomarančevci in druge vrste agrumov pa so primerni le za gojenje v posodah.

Shutterstock

Selitev na prosto naj ne bo prehitra

Ne glede na območje, kjer živimo, nas morebitni topli dnevi na začetku koledarske pomladi (kakršna je bila letos), ne smejo spodbuditi k prezgodnji selitvi naših posod s citrusi na prosto. Pomladne pozebe so vsakoletni pojav. Poleg tega moramo naš citrus pripraviti na obilico svetlobe na prostem. Zato naj prvih nekaj tednov posoda stoji nekje, kjer citrus ne bo ves dan obsijan s soncem, hkrati pa mu izberimo prostor, kjer bo vsaj nekoliko zavarovan pred pozebo. V nekaj tednih se bodo razvili mladi listi in plodovi, ki so posebno občutljivi za močno sončno svetlobo.

Shutterstock

Škarij skoraj ne potrebujemo

Citrusi ne potrebujejo obrezovanja, kakršnega poznamo pri domačih sadnih vrstah. Pri oblikovanju rastlin nas mora voditi dejstvo, da so plodovi citrusov razmeroma težki (razen kumkvatov). Zato moramo rastlino obrezovati tako, da bomo ustvarili močno ogrodje vej, ki bodo zmogle nositi težke plodove. Odvečne poganjke ali poškodovane veje odstranimo. Divjake oziroma poganjke iz matične rastline seveda porežemo, takoj ko jih opazimo. Sicer pa obrezovanje citrusov ni obvezno, zato lahko grm/drevesce pustimo prosto rasti.

Shutterstock

Shutterstock

Kumkvat bogato obrodi, vendar je množica na pogled sicer prikupnih plodov zelo kisla. Če jih kandiramo oziroma presladkorimo, postanejo slastna delikatesa, ki jo grizljamo namesto bonbonov ali z njo okrasimo domačo torto

Pravi substrat za citruse

Kupljeni citrus v loncu najverjetneje raste v substratu, sestavljenem pretežno iz šotne mešanice. Izkušnje gojiteljev pa kažejo, da je citruse bolje gojiti v substratu, zasnovanem na ilovnati prsti, z ustreznimi dodatki. Pri presajanju je zato priporočljivo, da iz koreninskega spleta grmička odstranimo ostanke šotnega substrata in ga zamenjamo s substratom, pripravljenim posebej za citruse, ali pa vsaj z ilovnato prstjo, obogateno z dodatkom železa.

Pri izbiri substrata bodimo pozorni na pH-vrednost, saj bodo citrusi najbolje uspevali v razmeroma alkalnem okolju, s pH-vrednostjo od 6,0 do 7,0.

Shutterstock

Presajanje – raje manjši kot večji lonec

Pri presajanju citrusov – kadar je presaditev res nujna – upoštevajmo pravilo, da je za uspešno rast primerneje izbrati za eno številko manjšo posodo od tiste, ki se nam zdi primerna. Citrusi bodo lepše rasli in obrodili več v razmeroma manjši posodi.

V celinski Sloveniji, kjer bo citrus več kot polovico leta preživel v notranjih prostorih, bo rasel razmeroma počasi. Zato bo zanj zadostovala posoda, ki na vrhu v premeru meri 38 cm. Citrus, gojen v toplejšem okolju, bo sčasoma lahko dosegel večji obseg, zato bomo morali grm presaditi v večji lonec. V njem lahko ostane dolgo, le na dve do tri leta bomo odstranili gornjo plast prsti in jo zamenjali z novim, svežim substratom.

Shutterstock

Na kraških borjačih lahko vidimo limonovce v železnih koritih, v katerih rastejo desetletja, brez presajanja. Pozimi jih potegnejo v preddverje ali pod širok gank, v posebej mrzlih večerih jih začasno pokrijejo in tako preživijo vse zime.

Spodbuda z gnojili

Ko smo citrusu ob saditvi izbrali substrat, smo mu določili tudi hranila, ki jih vsebuje substrat. Z zalivanjem in padavinami rastline ne bodo dobile potrebnih snovi, razen vlage. Poleg tega vsako zalivanje in dež izpirata hranilne snovi iz substrata. Zato se lahko sčasoma pojavijo znaki pomanjkanja posameznih mikroelementov oziroma elementov v sledeh. Med temi elementi so: bor, baker, železo, žveplo in cink. Zapisano velja, če smo naš citrus posadili v substrat, ki ne vsebuje šote, temveč je zasnovan na ilovnati prsti z dodatki.

Shutterstock

Citrusi pozimi (v prezimovališčih) ne počivajo, temveč cvetijo in oblikujejo plodove. Zato jim takrat dodajamo uravnoteženo gnojilo, v katerem so tri glavne prvine (dušik, fosfor in kalij) v enakem razmerju 20-20-20. Spomladi in poleti pa izberemo gnojilo, v katerem je dušika nekoliko več: 25-15-15. Taka gnojila bomo našli v dobro založenih vrtnih centrih.

Ko bo naš citrus pozimi zacvetel, bomo prvič uživali v opojnem, značilnem vonju. Zreli plodovi pa nas očarajo z vonjem, ki ga prepoznamo tudi v spanju.