Jagodni izbor super okusnih sort jagod
Jagoda spada med sadne rastline in je zaradi svoje prilagodljivosti ena najbolj razširjenih vrst sadja na svetu. Zagotovo bodo rastle tudi na vaših gredicah, zato se spomnimo na nekaj glavnih značilnosti vzgoje, predstavljamo pa tudi nekaj najokusnejših sort.
Jagode so nepogrešljiv del vsakega vrta, saj so prvi sadeži, ki jih po dolgi zimi lahko naberemo. Mnogi se odločijo za njihovo gojenje ne le na vrtu, temveč tudi v balkonskih koritih ali visečih loncih. Pri tem ne pozabite, da jagode spadajo med sadne rastline in ne med zelenjadnice. Ločimo jih na enkrat rodne in večkrat rodne oziroma mesečne, ki jih obiramo od sredine maja do pozne jeseni. Poleg vrtnih jagod lahko gojimo gozdne jagode, ki ne tvorijo vitic in se razmnožujejo izključno s semeni.
Čas sajenja
Jagode sadimo spomladi ali konec avgusta. Pred sajenjem je ključna temeljita priprava tal, saj s tem preprečimo morebitne okužbe iz zemlje. Priporočljivo je, da jagod ne sadimo na površine, kjer smo predhodno gojili plodovke ali krompir, temveč na območja, kjer so rasle stročnice. Pred sajenjem je treba odstraniti večletne plevele, pozneje pa njihovo rast zaviramo z zastirko iz slame ali folije. Za boljše zdravje rastlin lahko med jagode posadimo česen, ki jih bo varoval pred boleznimi. Nasad je priporočljivo obnavljati na dve do tri leta.
Pri sajenju jagod upoštevamo pravilno razdaljo – med rastlinami naj bo 45 centimetrov, med vrstami pa 70. Če so tla bolj vlažna, jih sadimo na dvignjene grebene. Zelo pomembna je tudi pravilna globina sajenja: koreninski vrat mora biti v zemlji, glavni brst pa nad njo. Če jih sadimo pregloboko, lahko glavni brst propade, če pa preplitvo, se bo koreninski vrat izsušil. Če po sajenju površino okoli jagod prekrijemo z naravno zastirko, se izognemo potrebi po rahljanju tal. Sadike z dobro razvito koreninsko grudo se hitreje ukoreninijo in lažje prenesejo presaditev.
Nega
Že med pripravo tal je pomembno, da jih dobro pognojimo s posebnimi gnojili za jagode. Ključnega pomena je obogatitev tal s fosforjem in kalijem, saj ti elementi prispevajo k zdravemu razvoju rastlin in obilnemu pridelku. Jagode zalivamo ob sajenju in redno skozi celotno rodno obdobje.
Za uspešno rast in zdravje nasada je priporočljivo redno odstranjevanje plevela ter natančen pregled rastlin za morebitne bolezni in škodljivce. V jesenskem času ali zgodaj spomladi je priporočljivo odstraniti vitice, saj te oslabijo rastlino in zmanjšujejo pridelek.
Bolezni in škodljivci
Jagode so najbolj dovzetne za rdečo in belo listno pegavost, pri plodovih pa je najpogostejša težava siva plesen, ki se ob dolgotrajni vlagi hitro širi. Poleg tega se lahko pojavi pepelovka. Za preprečevanje bolezni je ključnega pomena krepitev odpornosti rastlin, kar dosežemo s škropljenjem pripravkov na osnovi koristnih mikroorganizmov.
Med škodljivci največjo škodo povzročajo polži, ki jih lahko zatiramo na različne načine. Učinkoviti so briketi na osnovi železovih spojin, prav tako pomaga redno ročno pobiranje polžev.
SORTNI IZBOR JAGOD
Breskev jagoda 'Mount Omei'
Zagotovo ena bolj zanimivih sort gozdnih jagod. Bele jagode, katerih okus spominja na breskev, so skrite pod listom. Semena so globoko vrezana v meso. Meso je zelo mehko, tako da se kar »stopi« na jeziku. Ta sorta res močno diši, zato jagode dobesedno zavohamo, ko dozorijo. So primerne tudi za prekrivanje tal.
Marelična jagoda 'Fenhong Se'
Kot pove že ime, imajo jagode te sorte okus po marelici. Plodovi so rožnate barve in imajo močno aromo, semena so globoko vrezana v meso. Meso je zelo mehko in se topi v ustih.
'Gariguette'
Je priljubljena francoska sorta s podolgovatimi plodovi, ki zori zelo zgodaj. Velja za poslastico med jagodami. Je močno rastoča in ima velike liste na dolgih pecljih. Kot spomladanska jagoda blesti s svojim okusom, zelo sladkim in fino uravnoteženim. Plodovi so tudi po videzu posebni, podolgovati kot starorimska amfora. Vrat je brez semen in jasno izražen. Sorta je bila ustvarjena leta 1974.
'Ostara'
Je znana dolgorodna vrsta s srednje velikimi plodovi. Rastline neprekinjeno rodijo od junija do prve zmrzali. Ima zelo sladko sadje z dobro aromo. Sadimo jih lahko tudi spomladi, da še isto leto obrodijo dober pridelek.
'Mara de bois'
Je mesečna jagoda z okusnimi plodovi, ki imajo aromo po gozdnih jagodah – od tod tudi njihovo ime »mara de bois«, ki v prevodu pomeni »iz gozda«. Plodovi so sladki in čvrsti. Je preprosta sorta za vzgojo.
'Albion'
'Albion' je meni ena najljubših sort mesečne oziroma večkrat rodne jagode, saj je zelo produktivna in hvaležna za vzgojo. Rečem lahko, da je prava sorta za ljubitelje jagod. Listi rastline so intenzivne zelene barve, odprte in čvrste rasti. Plodovi so intenzivne rdeče barve, sočni in okusni. Imajo zelo dobro aromo, poleg tega je rastlina v celoti zelo atraktivnega videza. S plodovi nas razveseljuje do prve zmrzali, njena prednost pa je še, da je odporna na številne bolezni jagod.
'Kobrinskaya Rannyaya'
Je ena boljših sort iz Rusije. Plodovi so črnordeči in tudi v notranjosti močno rdeči. Sorta je zelo zgodnja, kar se odraža tudi v imenu – »Rannyaya« pomeni zgodnja. Zgodnje sorte so odlične, ker obrodijo prve jagode, ker pa je 'Korbinskaya Rannyaya' tudi odličnega okusa, jo mnogi uvrščajo med najboljših deset sort na svetu. Veliki plodovi čudovite barve imajo močno aromo, ki je bogata s sladkorjem.
'Marie France'
Ta debeloplodna sorta jagod izhaja iz Francije, ustvarili pa so jo leta 1955. Prvi plodovi celo presegajo velikost sorte 'Madame Moutot'. Konsistenca plodov je srednje čvrsta, primerljiva s konsistenco hruške. Sorta verjetno izvira iz prostoprašnih sadik. Komercialno nikoli ni bila pomembna.
'Florika'
Sorta ima okus po gozdni jagodi, ki plodove povzdigne v drugo dimenzijo kulinaričnih doživetij. 'Florika' je res izjemno dobrega okusa, zelo intenzivna in sadno sladka. Plodovi stojijo nad listjem in jih je zato vedno lahko pobrati ter očistiti. Njen izvor seže v leto 1986 v Weihenstephanu, do leta 1995 pa je bila vpisana kot sorta.
Mošus jagoda 'Capron Royal'
Mošusne jagode so v severni Evropi gojili že dolgo in so bile do začetka 19. stoletja najpogosteje gojene jagode, danes jih redko najdemo na vrtovih. Ta sorta mošus jagode ima temno rožnate plodove, pri katerih je proč od sonca obrnjena stran značilno svetlejša. Sadni okus plodov je zelo intenziven, zelo sladek in z veliko večjo aromo, kot jo imajo običajne jagode. Sorta je samooplodna.
Mošus jagoda 'Marie Charlotte'
Izvira iz Francije in je samooplodna. Barva rahlo variira med bledo rdečo in temno rdečo – odvisno od sončne svetlobe. Je odličnega, preprosto neprimerljivega okusa, kot velja za veliko drugih mošusnih jagod.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
