Eksotično sadno drevje v vrtovih celinske Slovenije
Ste vedeli, da lahko nekatere eksotične sadne vrste sadimo tudi v celinski Sloveniji? Preverite katere.
Zakaj? Ker bom najprej predstavil črni bezeg. »Šmovje«, ki sili izza vsakega vogla!? To naj bi bila posebnost? Ja, je, saj v vrtovih ni ravno pogost, čeprav je v živih mejah, resnici na ljubo, stalen, a le redko povabljen gost. Bezeg ima namreč rad ljudi, njegove jagode pa obožujejo kosi in ga s kakci pridno širijo prav v vsak kot naših sosesk.
Črni bezeg
In vendar bi črni bezeg moral v vsakem večjem vrtu imeti svoj prostor, kot naš najboljši prijatelj. No, pustimo ob strani, da naj bi hišo ščitil pred zlimi uroki, in da je od nekdaj veljal za sveto rastlino. Dejstvo je, da je, če ga le znamo pravilno negovati, lep okrasni grm ali tudi drevo, čudovite previsne rasti, z dehtečim cvetjem in nadvse uporabnimi črnimi jagodami. Cvetni kobuli so lahko okusen zajtrk, v pivskem testu ocvrti ali v frtalji (no, Primorci!), posušeni pa nam v čajih lajšajo zimske tegobe zaradi gripe, prehladov in še Corona se ga bo ustrašila, ni vrag! Nadvse uporabne in zdravilne so tudi njegove jagode, ki zorijo v poznem poletju. Sveže niso ravno za pohvalo, uporabne pa so, če bi radi špricali šolo ali dobili bolniški dopust. Slabost, bruhanje in driska bodo nadvse prepričljivi.
Povsem drugačne pa so (le povsem) zrele jagode v kompotu, čežani, fermentirane s kvasovkami v vino ali z efektivnimi mikroorganizmi EM 1 in medom v probiotični napitek. Kdor ima potrpljenje, bo skuhal tudi »šnops«, izdaja pa se le na zdravniški recept! Jagode so bogate z različnimi organskimi kislinami, grenčinami, vitamini A, B, B1, B2, C in J. B vitamini so itak za umiritev živcev, vitamin J pa še prav posebej varovalno učinkuje proti pljučnici, koristi pa tudi jetičnim in astmatikom. Vitamina B1 nobena rastlina ne vsebuje več, kot bezgove jagode, ki so bogate še z antioksidanti, kot so antociani in razvpiti resveratrol. Bezgovo vino ga ima 3 do 5 krat več, kot najboljši teran!
Naredimo zdravilno bezgovo vino
No, da ne bom samo dražil: za vino sladkajte 5 l vode z 1.420 g sladkorja in zavrite v emajlirani posodi. Ko se ohladi do mlačnega, dodamo 2.015 g pravkar zdrozganih, skrbno odbranih, popolnoma zrelih bezgovih jagod. Segrevamo, da skoraj zavre, a zavreti ne sme. V ohlajeno tekočino dodamo 15 g kvasa in vse skupaj vlijemo v steklen balon z vrelno veho in »alkoholiziranje« se lahko začne. Najbolje pri temperaturi 20oC. Če vam »rata« kis, ni panike, porabite ga za solate. Glavno vrenje traja teden do 10 dni, v prav toliko tednih pa se vino zbistri. Takrat ga pretočimo z droži v čiste steklenice, ki jih dobro zapremo in leže hranimo v kleti tudi nekaj let. Če biste seveda vi zdržali ... A kot vsako vino, s starostjo tudi bezgovo pridobiva kakovost. Če boste vztrajali s šolanjem vina, si lahko ta čas pomagate z EM napitkom …
Za EM probiotični napitek pa 5 l vode zavrite, ohladite do mlačnega, zamešajte vanjo 250 ml medu in 250 ml matične kulture EM 1. Dodajte dobra 2 kg pravkar zdrozganih bezgovih jagod, zaprite v steklen balon in mikrobna veselica se lahko prične. Namestite vrelno veho ali pa neprodušno zaprite. A pri slednjem vsak dan za trenutek odvijte zamašek, da sprostite pritisk CO2, v nasprotnem pa angažirajte »malarja«, da vam bo ponovno pobelil stene.
Fermentacija je gotova v 10 do 14 dneh, pri 20oC malo kasneje, pri do 35oC pa malo prej. Precedite v steklenice in na zdravje. Pritisk v steklenkah pa le nadzorujte, saj je zadeva živa!
No, in kako do lastnega bezgovega drevesa?
Na veselje nas, Gorenjcev, popolnoma zastonj - z enoletnim potaknjencem ali sejancem, ki jih zlahka najdemo v bližini. Priporočam debelno vzgojo zaradi lažjega vzdrževanja krošnje in lepšega izgleda. V plantažah je deblo navadno visoko meter ali kak centimeter več, doma pa se lahko odločimo tudi za višjega, če bi radi spodaj namestili ležalni stol. Potem boste poleti v prijetnem hladu lahko gledali bezgi pod kiklo in srkali hladno pivo.
Torej, kakih 10 cm nad željeno višino debla spomladi sadiko prirežemo v dve leti star les. Pazimo, da so brsti pod rezom živi, če naj bi v prvem letu odgnali tri ali štiri močne mladike. Dolge bojo od tričetrt metra do metra in pol. Junija kar z mandanjem očistimo deblo do načrtovane višine vseh poganjkov, pri zimski rezi pa, na tako dobljeni »glavi«, na čep skrajšamo eno do tri mladike, dve ali tri najmočnejše pa pustimo roditi. Te se pod težo cvetja, listja in posebej še plodov, usločijo navzven, vstran od debelne osi.
Iz čepov v istem letu odženejo nove, pokončne mladike, ki bodo edine rodile v naslednjem letu, saj tiste, ki so že rodile, spomladi izrežemo. Kasneje, v polni rodnosti, enoletne mladike redčimo le v času cvetenja, cvetje in mlade poganjke zato lahko oberemo na tleh za pripravo čajev, sirupa in šabese. S tem presvetlimo krošnjo, zato so plodovi debelejši in lepo zorijo. Vsako leto veje, ki so lani rodile, izrežemo do osnove, sem in tja tudi na čep, stare čepe, ki morda niso odgnali, pa redno izrezujemo do osnove. Po rezi rane poškropimo z EM Terra Active, v razmerju 1:10 z vodo brez klora. Rane se bodo lepo zaraščale, preprečili bomo tudi napad lesnih gliv in »glavo« svojega bezga dolgo obdržali zdravo. Odraslemu drevesu pustimo v krošnji do največ 15 vej.
A pazite, bezga se s strastjo loti tudi voluhar!
Fige
V celinski Sloveniji pa je na vrtovih tudi vse več sadnih vrst, ki so bile, do pred 30 in več leti, le domena Primorske in smo ob njih »celinci« lahko cedili sline le na obmorskih počitnicah. Res je klima precej toplejša, kot je bila pred desetletji, pa tudi žlahtnitelji so se nekoliko potrudili skrižati na mraz odpornejše sorte, zato celo na Gorenjskem fige, kakiji in murve niso več taka redkost, a še vedno so posebnost, eksot. Zato nekoliko »fali« znanja, kako jih vzgajati, obrezovati.
Figovo drevo na vrtu je bilo vedno moja velika želja, simbol in prispodoba raja, čeprav namesto figovega lista poleti raje nosim kopalke. A vonj po figovem listju je bil zame vedno vonj po počitnicah na morju, evo, pa plodov še omenil nisem.
Večina sort, ki jih drevesnice ponujajo pri nas, prenese v mirovanju do -15oC. Take so Ficus carica »Nordland«, »Brown Turkey«, »San Pietro«, ki so v sezoni dvakrat rodne, nekaj pa je tudi enkrat rodnih. S temi pa se sladkamo le pozno poleti in zgodaj jeseni. Take so »Brigiotto Nero«, »Madeleine Des Deux Saisons«, »Perreta«, če jih naštejem le nekaj. Vse v celinski Sloveniji potrebujejo zavetno lego. Do -24oC pozimi prenese sorta Montana Nera«, ki je v zrelih letih celo dvakrat rodna. V tujini okrog nas je izbira sort še precej obsežnejša.
Zelo odporna na mraz je tudi naša »Belokranjka«. »Partizansko« ime sem ji nadel sam, saj sortnega nihče ne ve, vzdevek pa vsaj pove, kje je doma. Verjetno so jo pred stoletji v Belo Krajino zanesli Uskoki in je v tem času prišlo do prilagoditve na nekoliko hladnejše podnebje. Je dvakrat rodna belica, izredno okusna, pozebli mi pa niso niti še potaknjenci. Izjema je bila le sadika, ki je bila na stalno mesto presajena poleti, kar je povzročilo kasno rast, nedozoreli les pa ni bil kos zimskemu mrazu. Dober podatek, je res?
Vzgojne oblike fig
Se pa fige, če pozebejo do tal, iz koreninskega vratu obnovijo, zato na celini rastejo, bolj kot ne, grmičasto. Kolikor je to težava, je tudi njena rešitev! Torej, če na celini vzgajamo drevesne krošnje v obliki kotla ali piramide, tvegamo, da nam močnejša pozeba podre sistem domala do tal, pa smo spet na začetku. Mladike, ki odženejo iz starega lesa, so praviloma jalove.
Bolje je, če vzgojimo od 20 do 40 cm visoko debelce, čok, na katerem vse lanske poganjke spomladi krajšamo na en vidni brst. Iz njega v istem letu požene mladika, ki rodi drugi, poznopoletni rod. Po vsaki rezi rane poškropimo z 10 % EM Terra Active, da preprečimo okužbe in pospešimo zarast ran. Fige so namreč, zaradi debelega stržena, za rez zahtevnejše kot druge sadne vrste. Rast, ki odganja pod »glavo«, sproti zmandamo, odstranimo. Na ta način se brebi, to je prvi rod zgodaj poleti, sicer odpovemo, a tako ali tako ga zadnja leta redno uniči aprilska pozeba. Brebo figa rodi na lanskih mladikah, drugi rod pa na letošnjih, ki izraščajo iz lanskega lesa, ta pa iz dvoletnega … Zakaj predlagam tak način vzgoje? Tisti čokec je pač lahko zaščititi pred zimskim mrazom in pred pomladanskimi pozebami, bodisi s koruznico, slamo in smrečjem, koprenami ali osipanjem. Nekateri tak način imenujejo »in ground«, vzgoja v tleh.
Drugi način pa je v rabi na plantažah Daljnega vzhoda, na Kitajskem in Japonskem, kjer so fige že stoletja precej bolj cenjeno sadje, kot pa so pri nas. Sadiko prav tako prikrajšamo na višino kolena. Dva poganjka, ko zrasteta v istem letu do polne dolžine, upognemo v vodoravni položaj, vsakega na svojo stran in pritrdimo na vodoravno oporo. To je tako imenovana T oblika. Iz takega »step over« skeleta odženejo mladike, ki jih vsako leto krajšajo na eno vidno oko, nove mladike pa oprejo tako, da jih ovijajo na vrvice, ki jih vežejo na vodoravno oporo na višini 2,5 m, podobno kot paradižnik … .in prav tako je treba mandati zalistnike. Ko rodne mladike dosežejo višino 240 do 250 cm, vrhove pincirajo. Medsebojna razdalja med mladikami ne bi smela biti manjša od 60 cm, pa do 100 cm. Kultivarje, ki imajo večje listje, puščamo redkejše, zaradi optimalne osvetlitve.
Tak vzgojni sistem je primeren tudi za sajenje v vrtovih, ob zavetnih stenah v klimatsko manj ugodnih področjih, saj jih je razmeroma lahko zaščititi pred mrazom. Enako vzgojijo in obrezujejo tudi H sisteme, le da na samem začetku upognejo vodoravno 4 mladike v obliki črke H. Opore pa so v tem primeru nekoliko kompleksnejše.
Fige niso samo sladke, ampak tudi zdrave
Fige so ena najstarejših kulturnih rastlin sploh. Če je verjeti, sta jih gojila že Adam in Eva, že zaradi takratnih modnih zahtev. No, pa šalo na stran! Sadeži smokve vsebujejo celo vrsto mineralov, prehranskih vlaknin in tudi beljakovinsko niso zanemarljive, saj jih 100 g svežih vsebuje 3 % priporočenega dnevnega vnosa za odrasle, suhe pa celo 7 %. Zaradi sorazmerno malo organskih kislin in veliko sladkorjev, predvsem glukoze in fruktoze, so izrazito sladkega okusa. Zato in zaradi vlaknin, ki jih je v 100 g svežih fig 7 % priporočenega dnevnega vnosa, v enaki količini suhih pa celo 43 %, so fige izredno nasitne.
Če boste suhe imeli pozimi na zalogi, ne boste nikdar lačni, polifenoli v njih pa vam bojo lovili proste radikale v organizmu in krepili vaše zdravje. Mi je pred leti mlad zdravnik iz UKC, ko je bil dežurni v »Kripl komandi« na Krvavcu, večkrat prinesel vrečko z različnim suhim sadjem, rekoč: »Če češ pozim´ zdrav ostat, suh´ sadje jej!« No, zdaj veste! Zdaj pa jamo skopat in figo posadit!
Precej eksotični so še kivi, kaki in murva … A, zato, da ne bo članek tokrat predolg, jih prihranimo za kdaj drugič. Pa do naslednjič!
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
