Shutterstock

Spomladanske pozebe so nočna mora vsakega vrtnarja in sadjarja. Že nekaj stopinj pod ničlo lahko uniči cvetoče sadno drevje, okrasne rastline ter sadike v rastlinjakih. Vremenska napoved pravi, da bodo naše rastline v prav taki nevarnosti v naslednjih dveh dneh oziroma nočeh, ko naj bi temperature padle tudi precej pod 0 0C. Najbolj ogrožene so prehitro posajene mlade rastline, na udaru pa so tudi drevesa in grmovnice, ki že odpirajo cvetove in brste. Ta dva mrzla večera sta lahko celo tako kritična, da uničita celoten pridelek, da bi to preprečili, pa je nujno naše ukrepanje. Noči bodo sicer nekoliko neprespane, a dobra novica je, da z malce truda škodo vseeno lahko preprečimo.

shutterstock

»Ledena zaščita«

Čeprav se morda sliši nekoliko nenavadno, pa pred pozebo pomaga tudi škropljenje rastlin z vodo. To se uporablja predvsem za zaščito dreves, deluje pa po principu, da voda med zmrzovanjem sprošča toploto (latentna toplota), kar ščiti rastlinsko tkivo pred padcem temperature pod 0 °C. Vseeno pa je potrebno nekaj previdnosti, če je vreme zelo vetrovno. Če piha veter nad 9 km/h ne orošujemo.

Za oroševanje uporabimo pršilec ali šobo z drobnimi kapljicami, ki bodo enakomerno prekrivale brste. Nikoli ne škropimo z močnim curkom! Škropiti začnemo tik preden temperatura pada pod ničlo zato, da se led začne tvoriti postopoma. Pomembno je, da s škropljenjem nadaljujemo ves čas zmrzali, tudi ko se na brstih že naredi ledena plast. Vode ne smemo ustaviti, saj led rastlin ne ščiti, če ni sveže vlage. S škropljenjem prenehamo šele, ko temperatura spet naraste nad +2 oC.

Shutterstock

Ko voda zmrzuje, oddaja toploto. Ta toplota zadrži temperaturo tik ob brstih na okoli 0 °C, čeprav je okoliški zrak hladnejši (tudi do –5 °C). Brsti so torej v ledeni ovojnici, a temperatura v njej ni tako nizka, da bi tkivo pomrznilo. Pomembno je, da za škropljenje izberemo kakovostno cev, ki ne bo otrdila ob nizkih temperaturah, uporabimo lahko tudi vrtni razpršilnik na stojalu, ki enakomerno škropi v krošnjo. Pred nizkimi temperaturami moramo seveda zaščititi tudi sebe in si priskrbeti vodoodporna oblačila. Pomagal bo tudi dober topel čaj.

Shutterstock

Kurjenje v sadovnjaku ali na vrtu

Čeprav kurjenje v naravi ni dovoljeno, pa je kontrolirano kurjenje izjema, ki jo za preprečitev posledic pozebe lahko spregledamo. Kurjenje v vrtu ali sadovnjaku (v sodih ali kuriščih) dviguje temperaturo in ustvarja dimno zaveso, ki zmanjša uhajanje toplote v nebo. Za kurjenje uporabimo suh les, stare veje, slamo, lesne sekance, lahko tudi posebne sadjarske sveče. Nikoli ne kurimo gum, plastike, smeti ali kakšnih drugih strupenih materialov. Pripravimo tudi drače (tanje veje) za hitro vzpostavitev ognja.

Kurilna mesta postavimo v mrežnem vzorcu, tako da pokrijemo celoten sadovnjak ali zelenjavni vrt. Prvo kurišče zakurimo na privetrni strani, da dim in topel zrak prehajata čez celoten sadovnjak. Na 100 m2 zakurimo vsaj 2 kurišči, najbolje pa, da so kurišča razmaknjena nekje med 15 in 30 m. Kuriti začnemo tik pred pričakovano najnižjo temperaturo – običajno med 2:00 in 4:00 ponoči. Če začnemo prezgodaj, bo toplota prehitro izgubljena; prepozno pa bo škoda že nastala.

Shutterstock

Za dimno kurjenje, ko se ustvari bolj gost dim, ki deluje kot »pregrinjalo« in preprečuje uhajanje toplote, uporabimo bolj vlažen material (npr. vlažno slamo, zelene veje …), za toplotno kurjenje, ko želimo aktivno ogreti zrak, pa naj bo material suh, gori naj počasi, brez plamenov. Temperaturo spremljamo s pomočjo termometrov, ki jih nastavimo na približno meter in pol nad tlemi. Še posebno pozorni smo na mestih, kjer zrak najbolj zastaja. Pri razporejanju dima si lahko pomagamo tudi z nežnim razpihovanjem. Kurišč nikoli ne zapuščamo brez nadzora.

Sveče in grelna telesa

Če imamo manjše površine lahko namesto kurjenja uporabimo sadjarske sveče, ki enakomerno toploto oddajajo do 10 ur. Ena sveča zadostuje za od 8 do 10 m², odvisno od temperature in vetra. Postavimo jih med drevesa. Podobno lahko ogrevamo tudi rastlinjake v katerih vzgajamo sadike. Uporabimo lahko tudi glinene lončke nad čajnimi svečami, ki delujejo kot preprosti radiatorji. Za dodatno zaščit v plastenjakih pa so uporabni tudi ventilatorski grelci s termostatom. Ob tem ni še enkrat odveč opozorilo, da moramo biti pri uporabi toplotnih teles vedno nadvse previdni in predvsem ognja ne smemo puščati nenadzorovanega, saj lahko hitro pride do požara.

Prekrivanje rastlin

Rastline, ki so najbolj ogrožene, lahko zaščitimo tudi tako, da jih prekrijemo z vrtno tkanino, uporabimo lahko tudi stare rjuhe in odeje. Prekrivamo pa vedno tako, da med tkanino in rastlino ostane zračni prostor, ob tleh jih obtežimo. Pokrivalo namestimo zvečer, ko je zemlja še dovolj topla, zjutraj pa jo obvezno odstranimo. Z vrtnimi tkaninami lahko temperaturo okoli rastlin dvignemo 2–4 °C v primerjavi z zunanjim zrakom. Uporabimo sicer lahko tudi še bolj »profesionalne« protizmrzalne mreže, ki imajo bolj gosto tkanino iz polietilena, ali pa imajo celo aluminijast premaz. Te so namenjene večkratni uporabi, z njimi pa drevesa ovijemo ali jih napnemo kot baldahin čez vrhove rastlin. Ponekod jih uporabljajo tudi skupaj z ogrevanjem s svečami, saj zadržujejo topel zrak v bližini krošnje.

Preberite še:

• Kaj smo se naučili v preteklih letih in nam letos ni treba več ponavljati?
• Da bo pridelek bogat, ne izpustimo nobenega zaščitnega ukrepa
• 9 napak, ki se jih želimo izogniti na visokih gredah

Biodinamična zaščita s škropljenjem s preparatom 507 iz baldrijana

Biodinamiki za zaščito uporabljajo moč baldrijana, ki deluje s toploto. Dokazano rastlinam daje sposobnost, da prenesejo tudi do -4 oC. Preparat lahko dobimo v biodinamičnih društvih, lahko pa ga iz cvetov baldrijana pripravimo tudi sami. Vzamemo 5 kapljic preparata iz baldrijana in vrtinčimo 30 minut v 1l mlačne deževnice. Škropimo samo meglo po krošnji drevesa. Rastline škropimo v homeopatski koncentraciji 4 dl / 100 m2 na večer pred napovedano pozebo. Količine škropiva ne smemo povečevati, ker lahko pride do ožigov na listih.

Shutterstock

Dodatna priporočila za ravnanje pred in po pozebi

Vedno spremljajte temperaturo na svoji mikrolokaciji, pomagajte si s termometri, ki jih postavite na cca. 1,5 m nad tlemi. Zjutraj po pozebi ne obrezujte poškodovanih delov takoj. Počakajte nekaj dni, da bo vidno, kateri deli so res odmrli in šele nato začnite sanirati poškodbe. Priporočljivo je tudi, da tla zaščitimo z debelo plastjo organskega mulča (slama, pokošena trava, listje), ki ohranja toploto v koreninskem območju.