7 drevesc, ki jih lahko posadimo jeseni – popolna izbira za manjši vrt
Če imamo majhen vrt, je nujno, da pri izbiri okrasnega drevesa izberemo vrste in sorte, ki bo ne bodo presegle kapacitet prostora. Predstavljamo 7 primernih.
Japonski javorji
Japonski javorji so ena najbolj zaželenih drevesnih vrst v naših vrtovih. No, niso čisto vsi samo japonski, nekatere vrste izvirajo tudi iz Kitajske in Koreje, skupna pa jim je čudovita jesenska obarvanost listja vse od rumene do živo in globoko rdeče. Acer palmatum ali pahljačasti javor, njegova domovina so Kitajska, Koreja in Japonska, zraste le od 5 do 7 m v višino in prav toliko v širino.
PREBERITE TUDI:
Od japonskega javorja Acer japonicum se loči po obliki listov; pahljačasti javor ima od 5- do 7-krpe liste, redko 9-krpe, japonski javor pa od 7- do 9-krpe, tudi 11-krpe. Uspevajo v rahlih, svežih, vlažnih, a odcednih tleh. Dobro je, če so zmerno kisla, a Acer palmatum je precej prilagodljiv. Ne bo vam pa odpustil težkih, nepropustnih tal za zastajajočo vlago. V takih razmerah ga bodo počasi uničile koreninska asfiksija (odmiranje koreninskih laskov zaradi pomanjkanja kisika v tleh) in lesne gobe.
Poleg botanične vrste je na izbiro še cela vrsta sort: rdečelistni A. palmatum 'Atropurpureum', ki zraste le od 3 do 5 m v višino, in nekoliko manjši, do 4 m višine, A. palmatum 'Bloodgood', ki slovi kot eden najboljših in najbolj rdeče obarvanih japonskih javorjev. A. palmatum 'Deshojo' je le tri metre visok, njegovi mladi poganjki so karmin rdeče barve, poleti pa listje dobi sveže zeleno barvo. Še manjši so pahljačasti javorji sort 'Dissectum', s fino, globoko narezanimi listi, ki počaaasi dosežejo le od 2 do 2,5 m višine, a so v zreli starosti širši od višine.
Pravi japonski javorji Acer japonicum imajo podobne zahteve glede tal, vendar so zahtevnejši in manj prilagodljivi kot A. palmatum. Ustrezajo jim izključno rahla, humozna, vlažna, a dobro prepustna tla. So kalcifobni, torej ne prenesejo kalcijevega karbonata v tleh, ki morajo biti rahlo kisla. Zastajajoče vode in težkih tal vam ne bodo odpustili.
Najbolj znani sta sorti A. japonicum 'Aconitifolium', ki zraste v višino in širino od 3 do 5 m, in A. japonicum 'Aureum' ali pravilneje A. shirasawanum 'Aureum', ki počasi zraste v višino od 3,5 do 4,5 m. Na Nizozemskem je čez sto let star primerek dosegel 5 m v višino in širino. Rad ima sicer pred močnim soncem, ki ga lahko ožge, zaščitene lege.
Magnolije
Magnolije so s svojimi nebeško lepimi cvetovi prava spomladanska ikona in njihove kompaktnejše sorte so ena od najlepših dreves za male vrtove. Primerne so tudi kot predhišna drevesa, saj obiskovalcem nudijo čudovito cvetno dobrodošlico, ki pogosto lepo diši. Rade imajo sončno in zaščiteno lego, na izpostavljenih jih zelo rada opali pozna pozeba. Tla naj bodo bogata s humusom, vlažna, a dobro odcedna.
Najbolj znana iz tega rodu je sulanževka Magnolia x soulangiana, ki je križanka botaničnih M. denudata in M. lilliflora. Zraste lahko od 4 do 8 m v višino in širino, so pa nekatere njene sorte nekoliko nižje rasti: M. x soulangiana 'Lennei Alba', z velikimi, belimi cvetovi konec aprila in maja, zraste le od 2 do 3 m v višino in širino, sorta 'Alexandrina' pa se z rožnatimi cvetovi ozaljša do višine 6 metrov. Od 4 do 6 m visoko in široko zraste tudi sorta M. x soulangiana 'Lennei', ki jo je Royal Horticultural Society odlikovala z nagrado Award of Golden Merit zaradi njenih cvetov, ki so navzven izrazite temno rožnate barve, notranja stran cvetnega odevala pa je popolnoma bela.
Zanimiva je tudi siboldova magnolija Magnolia sieboldii ali tudi M. parviflora (pomeni drobnocvetna), ki ima od vseh magnolij najbolj bele cvetove, ki jih krasijo temno rdeči prašniki, tem pa v gručah sledijo rdeči plodovi. Zanimivo je, da siboldovka cveti šele zgodaj poleti, junija in julija, cveti lahko celo do septembra in – kot vse botanične magnolije – krasno diši. Primerno jo je posaditi na južno stran ob teraso, da ob posedanju lahko uživamo v njenem vonju in da cvetove, ki so rahlo povešeni, tudi najlažje opazujemo iz žabje perspektive. Mraz je ne ogroža, saj prenese temperature celo do –30 oC, zraste pa le od 2,5 do 4 m v višino in širino.
Seveda ne gre pozabiti zvezdaste magnolije Magnolia stellata, ki zelo počasi zraste od 2 do 3 m v višino. Cveti zelo zgodaj, marca in aprila, zato njene bele, zvezdam podobne cvetove često opali slana in to je konec njene cvetne lepote, rastlini sami pa celo mraz do –37 oC ne škodi. Večje, prav tako bele cvetove premore njena sorta 'Royal Star', pa 'Centennial' in 'Waterlily', slednja cveti dober teden pozneje kot botanična vrsta, zraste pa le do 3 m. Bolj ali manj rožnate so sorte 'Rosea', 'Chrysantemiflora', 'Massey'.
Omeniti velja tudi križanko med M. liliiflora in M. stellata 'Rosea', visoko od 2,5 do 4 m, z globoko rubinasto rdečimi cvetovi, ki so po obliki podobni liliiflori, cveti pa precej pozneje kot M. stellata, šele konec aprila, v maju in do začetka junija. Korenine vseh magnolij so mesnate in plitke, zato dandanes sadimo izključno kontejnerske sadike, ker jeseni z golimi koreninami posajene pozimi rade zgnijejo. Če že dobimo sadiko z golimi koreninami, jo posadimo raje spomladi.
Šmarna hrušica
Amelanchier ssp. je še eno čudovito drevesce za manjše vrtove, s svojimi elegantnimi, zvezdastimi, belimi cvetovi, z zanimivo mlado rastjo in lepim, široko ovalnim listjem, ki jeseni zažari v čudovitih oranžnih in rdečih odtenkih. Poleg tega rodi užitne plodove v velikosti borovnic, nedozoreli so lepe nežno rdeče barve, popolnoma dozoreli pa so črni. Radi jih imajo ptiči, a ko rastline odrastejo, je plodov dovolj zanje in za nas. Bogati so z vitaminoma C in E, kalcijem, magnezijem, železom, antioksidanti, polifenoli ter vlakninami. Pri nas so hrušice že dobro znane, rastejo že v marsikaterem vrtu, a kljub temu nekaj malega tudi o njih. Obstaja več botaničnih vrst, ki so si med seboj zelo podobne, nekaj razlik pa je le.
A. laevis, ki je doma na vzhodu severne Amerike, zraste v širino in višino povprečno od 3 do 5 m. Značilno je, da njena socvetja visijo navzdol, vrsta A. lamarckii (tudi A. canadensis) je nekoliko večja. Zraste od 4 do 6 m, celo do 7 m. Spomladi jo prepoznamo po njenih socvetjih, ki štrlijo navzgor. Pri nas, v južni in srednji Evropi, v Mali Aziji in severni Afriki pa raste tako imenovana prava ali navadna šmarna hrušica A. ovalis, ki je precej manjša od »amerikank«, saj zraste le od 1 do 3 m v višino in širino. Cveti v kratkih grozdastih socvetjih in tudi njeni plodovi so užitni, a manj okusni kot pri ameriških sorodnicah.
V rodu šmarnih hrušic je sicer 25 vrst in od teh imata A. stolonifera in A. alnifolia najokusnejše plodove, menda pa so listi in lubje tudi zdravilni. Zato ni naključje, da je največ sadnih sort prav v vrsti A. alnifolia. Dobiti jih je mogoče tudi pri nas: 'Martin' ima res velike plodove, premera celo do 2 cm, plodovi sort 'Northline', 'Thiessen', 'Sleyt', 'Honeywood' in 'Smokey' so vsi debelejši od 13 mm premera. Tudi velikost je za majhne vrtove prav primerna, saj zrastejo do 3 m v višino in do 2 m v širino. Sorta 'Rainbow Pllar' raste kompaktno, v obliki stebra od 3 do 5 m v višino in je zato lahko lep kontrasti poudarek v okrasnem vrtu. Njeni plodovi so okusni, jesensko listje pa se čudovito obarva. Je ena najlepših sort šmarne hrušice.
Rumeni dren
Primerna okrasna vrsta za male vrtove je tudi rumeni dren Cornus mas, ki ga zlahka vzgojimo v lepo manjše drevo. Zgodaj spomladi, še pred forzicijo, nas razveseli z množico majhnih rumenih cvetov, ki so združeni v skupine do 25 cvetov. Iz njih se razvijejo živordeči plodovi, drnulje, ki v polni zrelosti potemnijo. So trpki, omedijo se šele po prvi slani. Botanični rumeni dren lahko zraste od 4 do 7 m v višino in širino, včasih celo več, in naravno oblikuje lepo piramidalno krošnjo. Zato ne potrebuje veliko rezi.
Sadne sorte rumenega drena so nižje rasti od navadnega, sorta 'Elegantny' tako zraste le do 3 m v višino, rodi pa do štirikrat več kot botanični rumeni dren, plodovi so precej debelejši, dolgi do 3 cm in so tudi mnogo okusnejši. Nekoliko večji je rumeni dren sorte 'Jolico', ki počasi zraste od 3 do 5 m. Od 2 do celo 6 m v višino, v širino pa od 3 do 4 m zraste odlična sorta 'Schoenbrunner Gourmet Dirndl'. Sorta 'Jantarny', ki spada med okusnejše, je zanimiva tudi zato, ker plodovi niso rdeče, temveč jantarno rumene barve.
Novih sort je vsako leto več na izbiro. Rumeni dren je tudi zdravilna rastlina. Poleg drnulj, iz katerih lahko izdelamo sokove, marmelade, želeje, likerje in žganje, je uporabno tudi listje in lubje, iz katerih pripravljamo čaj, ki poveča energijo, ugodno vpliva na ščitnico in blaži motnje cirkulacije. Čaj rumenega drena je odličen tudi za nego rastlin, ki potem rastejo hitreje in dajo večji pridelek. Jaz ga seveda fermentiram z EM.
Dreni
V rodu drenov Cornus je od 58 do 60 vrst, nekatere med njimi so znane okrasne rastline. Posebej priljubljeni so cvetlični dreni, kot so denimo japonski dren Cornus kousa, floridski dren Cornus florida in nutalijev dren Cornus nutalii. Zanimivi so vse leto, spomladi jih krasijo elegantni zvezdasti cvetovi, ki so pravzaprav brakteje, pravi cvetovi v sredini med njimi so mnogo manjši. Cvetijo v kremasto belih barvah, nekatere sorte pa tudi v rožnatih. Odlikujeta jih lepa oblika krošnje in barvitost jesenskega listja, lepi pa so tudi dokaj veliki plodovi, zanimive oblike, v temno rožnati barvi.
Judeževec
Judeževec ali jadikovec je eno najlepših dreves, ko se odene v masleno rumene jesenske barve. V rodu je 10 vrst, v glavnem majhnih dreves in velikih grmov. Pri nas je najbolj znan judeževec Cercis siliquastrum, doma v južni Evropi, najti pa ga je mogoče vse do Afganistana. Zraste le od 3,5 do 6 m v višino, in ker je otrok juga, zahteva tople in zaščitene, dobro osončene lege. V naših mestih lepo uspeva.
Ker je metuljnica, kot na primer fižol, so njegovi toplo rožnati cvetovi fižolovim precej podobni, združeni so v gruče in rastejo celo na starih golih vejah; pojav, ki ga poznamo tudi pri tropskem kakavovcu, imenujemo pa ga kauliflorija. Poleg tega, da imajo veliko okrasno vrednost, so cvetovi užitni. Uporabimo jih lahko pri pripravi pomladanskih solat ali pa jih ocvremo v testu, podobno kot bezgove.
Judeževci cvetijo še pred olistanjem, listje je dokaj veliko, zanimive kroglaste do srčaste oblike, zelo dekorativno. Pri nas se v kulturi uporabljata še vrsti kanadski jadikovec C. canadensis in kitajski jadikovec C. chinensis. Pri slednjem slovi kot najlepša sorta 'Avondale', ki zraste le od 2,5 do 3 m, C. canadensis zraste višje, od 6 do 8 m, njegovi cvetovi so nekoliko manjši kot pri C. siliquastrum, a je veliko odpornejši na mraz. Znan je njegova rdečelistna sorta 'Forest Pansy', vzgojenih pa je tudi že nekaj kultivarjev povešave rasti.
Latnati mehurnik
Koelreuteria paniculata je še eno, meni ljubih malih dreves, ki sicer lahko zraste od 6 do 8 m v višino in okrog 5 m v širino. Je edino drevo, ki ga poznam, da poleti, julija in avgusta, cveti rumeno in je poleg tega zelo medovito. Iz cvetov, ki so združeni v dolge kobule, se razvijejo lepi mehurjasti plodovi, ki so sprva kremasto zelenkasto bele barve, pozneje postanejo beli, z rdečimi prižami, rjavi pa ostanejo na drevesu celo zimo in v vetru prijetno zvončkljajo. Listi so neparno pernato deljeni na 7 do 15 manjših lističev, ki so na vrhu fino narezani. Dolžina tako sestavljenih listov je od 30 do 35 cm in drevo daje prijetno senco, primerno denimo za teraso.
Močne zmrzali latnati mehurnik sicer ne prenese, a v Kranju in okolici nekaj teh dreves nemoteno raste brez težav že nekaj desetletij. Sicer pa je zelo nezahtevno drevo, ki ima rado sonce in prenese hudo sušo. Bolj stebraste, ozko piramidalne rasti je sorta K. paniculata 'Fastigiata', posebno lepa pa je sorta 'Coral Sun' s svojimi dolgimi, lososno rdečimi mladimi poganjki, ki se prek oranžne prebarvajo v poletno sveže zeleno barvo. Zrasla naj bi le dobre 3 m v višino, a so si podatki precej nasprotujoči. Po nekaterih bi lahko zrasla tudi višje. Pri nas sem jo sicer pred leti že posadil na enem od vrtov, a so jo lastniki vsako leto divje obrezali, zato se je po petih ali šestih letih od žalosti posušila.
E-novice · Rože in vrt
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
je specialist za oblikovanje okolja z rastlinami, strokovnjak za obrezovanje sadnega drevja in starosta v poznavanju sveta mikroorganizmov. Če potrebujete prenovo vrta ali je vaše sadno drevje potrebno strokovne rezi, pokličite na 041 378 705 in Matjažu zaupajte svoje želje. Rezultati vas bodo osupnili! Vabljeni tudi v FB skupino Vrt in mi, kjer Matjaž tudi redno odgovarja na vprašanja vrtičkarjev.
