Kaj naj v rastlinjaku raste pozimi?
Če ste ponosni lastnik rastlinjaka, poskrbite, da tudi pozimi ne bo prazen. Preverite, kaj vse lahko v njem uspešno pridelujemo tudi v najbolj mrzlem delu leta.
Včasih je veljalo, da so si rastlinjake lahko privoščili le profesionalni vrtnarji, danes pa postajajo vse bolj del tudi naših domačih vrtov. Najbolj so se uveljavili zato, ker nam poleti pomagajo pri pridelavi paradižnika in plodovk, a v resnici je njihova najpomembnejša prednost, da v njem lahko pridelujemo svežo zelenjavo tudi vso zimo. A v praksi to še vedno izkoriščamo premalo ...
PREBERITE TUDI:
Pri vrtičkarjih, ki imajo na domačem vrtu postavljen rastlinjak, se skoraj po pravilu zgodi, da so slednji poleti praktično v celoti zapolnjeni s paradižnikom. Zaščita pred vlago je namreč v vse bolj muhastem vremenu namreč še edini način, da paradižnik sploh pridelamo. A to, da poleti v rastlinjaku raste le paradižnik, predstavlja veliko nevarnost. Tudi v rastlinjaku je namreč treba upoštevati kolobar, saj se drugače v njem začnejo pojavljati številne težave. Podobno je seveda z zimsko zelenjavo – če želimo, da bodo rastline, ki jih v rastlinjaku pridelujemo, zdrave, je treba upoštevati osnovno pravilo vrtnarjenja, to je kolobar.
Kolobar upoštevajmo tudi pri zimskem pridelku
Čeprav nas vedno žene želja, da bi bil naš rastlinjak čim bolj poln, pa ne gre iskati bližnjic. Pridelamo lahko vedno le toliko, kolikor nam ob upoštevanju kolobarja dopušča prostor. Marsikdo se izgovori, da je rastlinjak premajhen za kolobarjenje, ampak to ne drži vode. Če boste imeli pozimi v njem trikrat zapored samo solato, radič in morda še endivijo, vam bodo najprej spomladi delale neskončne težave uši, potem vam bo solata prav tik pred rezanjem začela gniti in odmirati. Tega dogajanja, ko se enkrat začne, pa žal ne moremo več prekiniti.
Zapomnite si za vedno: kolobar ni zdravilo, ampak preventiva. Razmišljanje – bom kolobaril, ko bo potrebno – ki ga srečujem predvsem takrat, ko se pogovarjamo o vzgoji zelenjave v rastlinjakih, preprosto ne zdrži in ni pravilno. Poleg tega rastlinjaka, še posebej pozimi, ne uporabljamo nujno samo za pridelavo zelenjave, ampak nam lahko koristi še za številne druge namene.
Za kaj vse lahko uporabljamo rastlinjak?
Res je, da v rastlinjakih najpogosteje pridelujemo vrtnine in tudi cvetlice zunaj rastne sezone. Na ta način lahko prvi in tudi zadnji med sosedi pridelamo paradižnik, papriko, bučke in kumare. In to mnogim še vedno veliko pomeni … Še bolj pomemben je za pozno jesensko in zgodnjo spomladansko zelenjavo. V njem zelo zgodaj pridelamo prvo solato, prvi motovilec, režemo rukolo, blitvo, peteršilj, izpulimo mlado čebulo, poberemo prvi grah … in še marsikaj boste z malo dobre volje odkrili tudi sami.
Kaj pa sadike? Mnogi spomladi porabijo veliko denarja za nakup sadik za svoje zelenjavne gredice in še nekoliko več za svoj okrasni vrt. Ampak ali ni ceneje, če si sadike vzgojimo sami? Tudi pri tem nam rastlinjak pride še kako prav. Pri tem seveda ne smemo pozabiti, da vzgoja sadik potrebuje kar nekaj znanja, če želimo, da bo naš vrt takšen, kot smo si ga zamislili.
V rastlinjaku lahko prezimujemo tudi mnoge posodovke, za katere garaže in kleti niso najbolj idealna prezimovališča. Tako je priporočljivo v rastlinjaku prezimovati lovor, rožmarin, svinčenice, kitajski oslez in še mnoge druge. Vendar ne pozabite: če je rastlinjak majhen, je treba rastline, občutljive na mraz, v času zelo nizkih temperatur vendarle prestaviti za teden ali dva na toplo. Pod mizami v rastlinjaku lahko ustrezno zavarovane (v senu, listju, slami …) hranimo tudi gomolje poletnih čebulnic, kot so dalije, kane in gladiole.
Jeseni v rastlinjake prestavimo tudi endivijo, radič, kitajski kapus in zelje. Iz gredic jih v rastlinjak presadimo s koreninami in vsem listjem vred; tako jih lahko skladiščimo veliko dalj časa. Če je rastlinjak dovolj velik za vse naše zimske potrebe, je lahko v njem celo zasipnica. Vendar pri tem ne pozabite, da je treba tudi z zasipnicami kolobariti, da pridejo na isto mesto le na vsake tri, ali še bolje, na vsake štiri leta. Da je to mogoče doseči, mora biti pokriti prostor dovolj velik.
Tudi za sušenje doma pobranega semena, čebulnic in gomoljev, populjenega česna in čebule ter porezanih zelišč in dišavnic so idealni prostori pod mizami v rastlinjaku ali pa za ta namen zasenčimo del rastlinjaka. Na koncu ne smemo pozabiti omeniti, da je rastlinjak uporaben tudi za nakaljevanje zgodnjega krompirja, dalij, gomoljnih begonij in kan spomladi.
Iz naštetega ste gotovo lahko prepoznali, da je rastlinjak zares koristen vrtni pripomoček, ki se ga vsekakor izplača postaviti v domačem vrtu. Če vrta nimamo le za okras in nanj ne gledamo le kot na golo okolico doma, nam rastlinjak lahko resnično veliko prinese ter omogoči še mnogo več, kot le malce poletnega vrtičkarstva.
Zalivamo izredno malo, seveda pa se zemlja vseeno ne sme popolnoma posušiti. Prezimnih vrtnin tudi ne gnojimo. Poskrbimo pa, da je kljub zalivanju, ki je potrebno, zemlja ves čas rahla.
Primer kolobarja v rastlinjaku
Da bo rastlinjak tudi pozimi lahko poln, poleti vanj sadimo paradižnik, papriko in jajčevec samo na eni polovici površine, na drugi strani pa imamo čim več drugih vrtnin. Seveda so v njem vsaj solatne kumare, kakšna lubenica, morda melona in ljubitelji fižola lahko v njem imate tudi dolgo vigno. Visok fižol ne bo dobro uspeval, odlično pa uspeva zelo zgodaj spomladi sajen nizek stročji fižol. Ko slednjega nehamo pobirati, lahko v rastlinjak posadimo pozno sajen paradižnik. Na drugi polovici naj bo tudi nekaj blitve, zagotovo peteršilj, zgodaj sejan korenček, kolerabica …, v začetku avgusta pa lahko celo posejemo visok stročji fižol. Krasno dela jeseni, ko zunaj že odpove. Nevarnost pršice, ki običajno uniči visok fižol še pred pobiranjem, je konec avgusta že končana.
Paradižniku sproti, ko trgamo plodove, potrgamo vse liste do teh plodov in tako je avgusta že dovolj prostora in svetlobe pod rastlinami, da posejemo prvo špinačo in motovilec, lahko solato. Špinača in motovilec sta namenjena jesenski porabi. Za setev motovilca obvezno uporabimo staro seme, saj novo seme v topli zemlji in dolgem dnevu ne kali.
Ob robu grede konec avgusta ali septembra posejemo majski srebrnjak in stoletno čebulo. Majski srebrnjak poznamo vsi, to je mlada čebula, ki spomladi zelo tekne na prvih piknikih ali ob narezkih. Stoletna čebula pa ostane »mlada« vse leto. Ko se izprazni greda na drugi polovici, sadike obeh razsadimo tja.
Dolga vigna je nekoliko posebna stročnica, ki ljubi vročino in toploto. Ko se dan skrajša, običajno preneha roditi. Takrat jo hitro pospravimo, na njeno mesto pa posejemo rukolo, blitvo in peteršilj.
Solatnice jeseni vzgajamo prek sadik, setev porabi preveč časa, ki ga je škoda. Praktično vso zimo lahko sadimo sadike, še posebej pa nanje ne smemo pozabiti od konca decembra do sredine januarja. Ni nujno, da gre le za prezimne sorte. Lahko so to vse mehkolistne sorte, saj jih pri nas ni veliko (leda, ljubljanska ledenka), lahko pa tudi številne tuje sorte, katerih sadike se pri nas pojavijo zelo zgodaj v vrtnarijah. Vrtnarji dobro poznajo sorte, ki jih lahko sadimo tako zgodaj. Ljubitelji redkvice to vrtnino nujno posadite tudi med solato. Posadimo jo med vrste, saj redkvico pulimo veliko prej, preden bo ta prostor potrebovala solata. Sejemo jo vse do konca oktobra, nato pa ponovno, seveda malo v odvisnosti od vremena, spet v sredini januarja.
Tako bomo poskrbeli za pozno jesensko in prvo spomladansko zelenjavo. Rukolo in blitvo bomo lahko rezali še dolgo v zimo, hitro pa bosta vegetacijo začeli tudi spomladi. Enako velja za peteršilj.
Odvisno od kraja, kjer imate rastlinjak, lahko vanj že jeseni, od začetka do konca novembra, posejete grah in bob, če je le kaj sonca na voljo. Tako zgodaj sejana ne bosta ušiva. Če ne prej, pa ju januarja že lahko zagotovo posejemo.
Spomladi v rastlinjaku nakaljujemo zgodnji krompir, dalije in kane. Tako bodo slednje veliko hitreje zacvetele.
Rastlinjak za prezimovanje ozimnice
Kot sem že omenila, lahko – če imamo dovolj prostora seveda – v rastlinjaku naredimo zapisnico. Se sploh še spomnite, kako to gre? Izkopljemo jamo, ki ne sme biti pregloboka, največ 50 centimetrov v globino. Dno in stene jame obložimo s smrečjem, da bo nekoliko manj težav z glodalci pozimi. Miši so namreč zelo prebrisane in hitro najdejo dobro prezimovališče ter še hrano zraven. Nato naložimo korenje, črno redkev, repo …, največ 40 do 50 cm na visoko, ne več, in vse skupaj še prekrijemo s koruznico ali smrečjem. V rastlinjaku običajno to celo zadošča, na vrh lahko damo še kakšno odejo ali folijo, ki pa mora dihati, se pravi prepuščati zrak. Lahko pa na vse skupaj nasujemo še zemljo, še zlasti če vidimo, da se bližajo zelo nizke temperature. Taka »zasipnica« je dostopna tudi pozimi v snegu. Paziti je treba le, da gomoljev in korenov ne nalagamo višje od 50 cm, da se spodnji zaradi teže ne poškodujejo.
Poleg zasipnice lahko skladiščimo še drugače. V kot rastlinjaka kar s koreninami vred posadimo glave zelja in ohrovta ter jih pokrijemo s slamo. Vse do božiča in novega leta bodo prav gotovo ostale tam, velikokrat pa tako prezimijo. Enako lahko naredimo z rdečim glavnatim radičem, le da zdrži nekaj manj časa.
Tja lahko presadimo tudi nekaj rastlin peteršilja, drobnjaka in še kakšne najljubše začimbnice. Tako nam bodo na voljo do pozne jeseni in spet zelo zgodaj spomladi.
V ustrezne posode, napolnjene z listjem, slamo ali senom lahko shranimo tudi gomolje dalij, gladiol in korenike kan. Seveda potem vse skupaj še dobro zavarujemo s slamo, da ne pomrznejo.
Pozor pri manjših rastlinjakih!
Če imate manjši rastlinjak, morate vedeti, da ne bo vedno vrtninam ponujal zadostne zaščite pred mrazom. Zaščitnik oziroma izolator je namreč zrak in tega se moramo zavedati. Čeprav zadnjih deset let pravega zimskega mraza ni bilo, se ta še vedno lahko zgodi, poleg tega ponovno postaja nadvse aktualna spomladanska pozeba. Manjši je rastlinjak, prej bo zunanji mrzel zrak prodrl vanj. Zato imejte pripravljene rešitve.
Prva je zagotovo agrokoprena. Ta deluje bolje, če je med njo in rastlinami zrak, zato si pripravite loke, lahko pa tudi samo zabojčke. Rastline prekrijmo najprej plosko, potem prek njih naredimo še loke. Menim, da bo to zadoščalo v vsakem primeru. Pred spremembo temperature navzdol in potem spet navzgor pa rastline poškropimo še s pripravki, ki vsebujejo morske alge.
Pri tem vseeno opozarjam, da gre samo za varstvo rastlin, ki že nekaj časa rastejo in so v rastlinjaku. Za sadike spomladi bo žal ta zaščita pogosto preslaba.
Druga kratkoročna rešitev so seveda sveče. Tudi pri ogrevanju s svečami je smiselno, da volumen zraka zmanjšamo, torej da naredimo tunele.
V manjših rastlinjakih zelo dobro deluje še tleč pepel. Damo ga v iztrošeno, a ne preluknjano kovinsko posodo. Ko zvečer nehate kuriti hišo, žerjavico odnesite v rastlinjak. Pri tem je seveda treba zelo paziti, kam in kako žerjavico postavimo, da ne bi povzročili požara. Žerjavica je odlična rešitev za spomladanske pozebe, ki so običajno kratkotrajne.
Še vedno veliko premalo pa se pri nas uporabljajo prozorne cevi z vodo. Dobijo se, samo nekaj več iskanja po spletu je potrebno. Cev položimo med vrste rastlin in jo napolnimo z vodo. Podnevi sončni žarki vodo segrejejo, ponoči pa ob ohlajanju vode toplota služi rastlinam. Ta način je seveda spet namenjen predvsem zgodnjepomladanskim mrzlim nočem.
E-novice · Rože in vrt
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
priljubljena inženirka agronomije, avtorica številnih vrtnarskih knjig, specialistka za zelenjadnice in okrasne rastline. Njeno knjižno uspešnico SEMENARSTVO – kako pridelati kakovostno seme, ki jo je izdala Založba Kmečki glas, lahko naročite na tel. št. 01 473 53 79 ali na e-naslovu karmen@czd-kmeckiglas.si. Več informacij o Mišinih knjigah poiščite na https://zalozba.kmeckiglas.com/pusenjak-misa/.
